Ponovno odkrijte sebe!

[iron maiden]

totalno sem v kurcu. že to, da sem se prijavila, mi je povzročilo hudo travmo in potne dlani.
prišla sem, ker vem, da bo bolje. ampak zgleda, da še nočem, da mi bo bolje takoj. prav potrebujem še nekaj časa, da se sama sebi smilim.
vem, da bo minilo, ampak ne vem, kdaj, kako, kako naj se lotim sama sebe, kje naj odprem okno, da se mi zlufta glava... nabijam si težko muziko, da me razelektri, morda bom celo šla v kuhijno in si skuhala. morda danes dobim kak objem, ki je moja najljubša hrana.
hvala, nevenka, za povabilo.

[Nevenka]

Hej, iron maiden, lepo, da si se javila in uspela prijaviti. Prav gotovo dobiš danes kakšen objem, če ga nisi do sedaj, pa ti ga pošiljam jaz
Res mi je žal, da se tako počutiš, ampak obenem veš, da bo kmalu bolje. Razpoloženje jeseni, ko je manj svetlobe velikokrat niha. Sama si lahko pomagaš tako, da si čim več zunaj. Tudi če vreme ni najbolj prijetno, se toplo obleci, vzemi dežnik in pojdi ven. V zaprtih prostorih je pogosto premalo negativnih ionov, ki skrbijo za naše dobro počutje. Največ teh koristnih iončkov najdemo ob slapovih, pa tudi na prostem, kadar dežuje. Drugače pa je sončna svetloba celo na oblačen zimski dan zunaj močnejša kot svetloba v stanovanju.

Pomembna je tudi prehrana, bistveno je, da se hranimo redno in uravnoteženo. Tako jeseni uživamo hrano, ki spodbuja izločanje serotonina, ki sodeluje v prenosu dražljajev med celicami živčevja in aktivira centre v možganih. Prinese nam občutek ugodja, zmanjšuje apetit in dviguje prag bolečine. Pomembna je tudi aminokislina triptofan, ki pripomore k blaženju simptomov depresije. Priporočljive so jedi, sestavljene iz kompleksnih ogljikovih hidratov, zlasti polnozrnat riž, pira in ječmen. Veliko triptofana pa najdemo v papaji, mangu in bananah. Na splošno uživajmo veliko raznovrstnega sadja ter zelenjave. Izogibamo se prevelikim količinam beljakovin.
Če se počutiš utrujena, brez voljne in zaspana, se izogibaj belemu sladkorju in beli moki, ocvrtim jedem in nasičenim maščobam. Vsa ta živila lahko povzročijo hiter porast, nato pa hiter padec sladkorja oz. tako imenovano hipoglikemijo, kar ravno tako močno poslabša tvoje počutje. Zmanjšaj uživanje kave, pravega čaja in vseh napitkov, ki vsebujejo kofein.
In privošči si veliko družbe in klepetov, pa tudi joka, če se potem bolje počutiš. Naj gredo čustva ven, potem ponavadi sledi veliko olajšanje.

Veliko poguma ti pošiljam in en topel objem
Nevenka

[iron maiden]

evo mene.
zelo sem zadovoljna. uspeva mi veliko bolje, kot sem pričakovala. jem, kuham, celo teč sem spet šla po dveh mesecih smiljenja sama sebi. tudi z objemanjem sem na boljšem.
spreminjam cel komplet sistem hranjenja. izogibam se sladkorju, celo recepte sem začela brati (prej sem kar sama nekaj packala in ,..... eh. )
nevenka, res ti hvala za tvoj zapis. neverjetno, kako je magično učinkoval name. prav navodila potrebujem, kar mi je zdaj že smešno, kar je odličen znak.
ko bom vse znala sama, brez da zganjam neko paniko, bom zadovoljna. tole je bil res samo obliž. ampak nekako sem pogruntala, kako naj bi sploh izgledalo moje okrevanje.
zadovoljna sem.

[iron maiden]

pa sem se res lotila diplome. šlo mi je odlično (2 uri), zdaj pa sem tako utrujena, da grem spat. upam, da me bo volja še držala. ne pričakujem kakih silno pametnih odgovorov, ampak rada bi si zapisovala, kako mi gre. morda bo kdaj kdo bral in ga bo motiviralo. počutim se uspešno. ne, da bi gore preskakovala, ampak tako, na izi.

[Nevenka]

Čestitam, sem vedela, da ti bo uspelo . Kar tako naprej...

[iron maiden]

nikar se ne veselite prehitro. danes nisem naredila nič. (zlaganje po poglavjih, sortiranje, kaj potrebujem zdaj in kaj ne tako nujno, kaj lahko kasneje obdelujem, ne bi ravno imenovala: delam diplomo)

noč je bila grozna. redko imam nočne more, in evo jih. ob 3.00 sem le vzela polovico persena, ki je sicer prijel. odločila sem se, da bom kar lepo celo (navadno) tableto vzela, da imam vsaj miren spanec, ker zdaj potrebujem spočito telo.

čez dan sem bila čist adijo. nefokusirana. sem pa skuhala odlično kosilo. in končno uredila torbico. (vedno nosim pol bajte s seboj)
popoldne sem bila na prvem obisku pri novem otroku, ki ga bom čuvala. res prijetno dete. ampak preden sem šla, sem imela celo dramo, kaj bo. kaaaaj bo. ko sem sedla za mizo, me lepo postrežejo, dajo na mizo nek kolač, ki je najbrž slastno dišal, meni pa se je kar obrnilo, skoraj napad panike. upam, da niso opazili moje vročine, nervoze. ko sem šla v sobo s tamalo, sem se takoj spet sprostila. otroci so zakon. tako mi je hecno, ko mi tako zaupajo, in čarobno delujejo name. to ti je terapija!

jutri grem v varstvo otroku, ki je res car. tako prijeten otrok... dokler nisem pri nejmu, me je strah (avtobus,prvič grem po njega v vrtec, za katerega sploh ne vem, kje natančno je, kje visi njegova torbica....)
ko ga bom zagledala, bo vse v redu. tudi mamica je carica. ker ji ne skrivam, kake težave imam, in me res srčno podpira.
kdaj bom jutri delala diplomo,pa ne vem. (ker grem od doma ob 12, vrnem se po 18)
nekako sem utrujena. najbrž samo zaradi neprespane noči. jutri bo počutje bolje.
na travo ne mislim več.

[iron maiden]

po 10-urnem spancu (to je moj optimum) sem se zbudlia nervozna, tresem se, kar se redko. strah me je, kaj bo danes, če bom sposobna it od doma.

[iron maiden]

uspešno opravila delo. še vedno sem nestabilna, utrujena, nervozna. nisem jedla. rešil me je jabolčni sok. najprej grem spat.
razočarana sem, ker se mi spet to dogaja. razočarana nad seboj, ker si to dopustim. smilim se vsem po vrsti. nekateri me obtožujejo (ok, no, samo sestra, kar me najbolj boli) česar ne prenesem.

v hudi krizi sem klicala prijateljico, da padam. pa je rekla: to pa že ne bomo pustili. sploh se ne zavedam, koliko ljudi me spodbuja. nič mi ne pomeni. čeprav ravno to hočem. ?

vse je ena megla. taka lepljiva, od katere se ne znam odlepit. ne vem, kje začet. jesti? se mi kar obrne, ko pomislim na hrano. še čokolinota si ne morem pripravit. ? o, jezas, jezas. hir vi go agejn.

nočem nazaj na tablete. niti pod razno. itak mi ne pomagajo (ne morejo pomagat), ampak si moram sama. kje začeti? kdaj začeti? zdaj? mhm. kokr da verjamem.

vesela sem, da lahko pišem. imam občutek, da imam toliko reči za narediti. in vsega se bojim. in potem nič ne naredim. o, spanje! o, hrana! sploh se ne čutim. ne čutim telesa. ne čutim glave, ne znam preusmeriti misli. še komad: oj, triglav, moj dom, mi ni pomagal, niti slovenija, od kod lepote tvoje. vseeno je treba prijeti žlico v roke. žličko. vsaj ugrizniti v jabolko. če že je slučajno pri hiši. žalostna sem, ker sem pogruntala, zakaj ne jem redno. ker pač hrane nimava. ker nimava denarja. kak teden jeva. potem pa... nekaj moram narediti. ljubezen. zakaj je zdaj ne čutim? kako je mogoče, da jo zastre megla? vem, da je začasno. vem, da bo minilo. in potem bom spet pametna, da se mi to ne bo nikdar več zgodilo. in se skrivaj posmehovala drugim, ki ne znajo najti ven. tako kot jaz zdaj ne. od kod pride ta večvrednostni kompleks potem? no, krasno, že čutim, kako sem grda zaradi tega.

[iron maiden]

spat le nisem šla. dragi pogrel kosilo (hvalabogu, da sem včeraj večjo porcijo skuhala), hrana mi je dala energijo. kdo bi si mislil. poklicala me je prijateljica. dala mi je upanje. njena prijateljica ravno išče nekoga za podobno delo, kakršno iščem in si ga res želim. tudi če ne bo nič iz tega, sem vesela, da je sploh pomislila name. utrujena sem še vedno. nisem pa več tako histerična.

[Nevenka]

Me veseli, da si bolje, iron maiden, jesti pa moraš, ker se brez hrane lahko počutiš še slabše. Če ti ne paše trda hrana, si delaj sadne sokove, samo da dobiš nekaj energije. Predvsem se usmeri na sadje, zelenjavo in oreške, boš videla, da se boš počutila bolje. Pa ven, obvezno! Ujemi vsak žarek sončka... Drugače pa še piši o svojih občutkih, tudi to je pomemben del terapije.

Veliko poguma in svetlih misli ti želim
Nevenka