Ponovno odkrijte sebe!

[smusmu]

Pozdravljeni!

Pred 3 tedni je moj mlajši brat storil samomor. Mama je padla v depresijo, včasih izgubi stik z realnostjo, bojim se, da bi si tudi ona kaj storila. Z očetom sva se pogovarjala, da bi poiskali strokovno pomoč zanjo. Na koga naj se obrnem? Njen osebni zdravnik ji je predlagal pogovor s psihiatrom, pa je to opcijo očitno zavrnila.
Vesela bom vsakega predloga.

Hvala.

[Nevenka]

Pozdravljeni, res mi je žal, da se vam v družini dogajajo tako težke stvari. Vaša mama je trenutno v šoku in res bi bilo dobro, če bi pristala na kakšno strokovno pomoč. Verjetno bi bilo potrebno kombinirati zdravila in psihoterapijo, če pa bo pripravljena, bi se lahko vključila tudi v kakšno skupino za pomoč svojcem po samomoru družinskega člana. Seveda pa mora na to pristati. Če želite, me lahko pokličete na tel: 041 635 530, pa se bova kaj več pogovorili o možnih rešitvah.

Veliko poguma vam želim
Nevenka

[smusmu]

Pozdravljeni!

Za mamo sem poiskala psihoterapevtko v bližnjem kraju, s katero se dogovorila za srečanje, vendar si je potem premislila in odpovedala. Njeno stanje se v 1 mesecu ni niti malo izboljšalo. Še vedno cele dneve samo joče, grozi s samomorom, se obtožuje in ima histerične izpade. Najbolj to prizadene očeta, ki je ob njej 24/7. Oče ji je že povedal, da bo s takšnim obnašanjem uničila sebe in njega, meni pa je rekel, da obstaja možnost, da se izvrši najbolj črn scenarij, da bom na koncu ostala sama.
Mama je povedala, da ne želi preboleti sinove smrti, očitno se tudi ne zaveda, da smo tudi ostali v procesu žalovanja. Pobere mi vso energijo in ne morem več. Kako naj jo prepričam,da res rabi strokovno pomoč?

Hvala

[Nevenka]

Pozdravljeni, kot sem vam že napisala, me lahko pokličete po telefonu. Drugače pa v tej fazi vaša mama najbolj potrebuje zdravila kot so antidepresivi in verjetno tudi pomirjevala, ki pa ji jih lahko predpiše že osebni zdravnik. Mogoče je bolje, da ji ne omenjate terapije v smislu prebolevanja, ampak bolj v tem smislu, da se bo samo pogovarjala z nekom, ki jo bo poslušal in razumel. Trenutno je verjetno še v fazi, ko sploh ne more in noče dojeti, kaj se je zgodilo, predvsem pa ne preboleti, ker se ji morda zdi, da s tem dela umrlemu sinu krivico, da mora trpeti, ker je kriva..., in verjetno še marsikaj. Žalovanje za nekom, ki smo ga izgubili, sploh pa po samomoru je lahko zapleten in dolgotrajni proces. Vaša mama potrebuje čas, veliko časa, da bo sploh začutila, da si želi pomagati. Do takrat pa bi bilo najbolje, če bi si hudo bolečino nekoliko olajšala z blagimi antidepresivi.