Ponovno odkrijte sebe!

[Karmen]

Pozdravljeni!

Imam 20 let in imam veliko problemov, ki jih sama ne znam rešiti. Že nekaj časa berem te forume in sem se odločila, da napišem nekaj tudi o sebi. Imam fanta že dobri dve leti. Prvo leto sva se razumela zelo dobro in nisva imela niti enega problema. Zadnje leto pa se je vse zelo poslabšalo. Ne vem ali sem kriva jaz, on ali oba. Začelo je prihajati do manjših kreganj, ki so v mojem telesu zbudila reagiranja, ki jih ne razumem. Pogovori so tekli o mojih napakah, o stvareh, ki jih ne naredim takoj, pa bi jih morala, vbistvu, ko začutim da sem naredila nekaj narobe, se zaprem sama vase, začnem se tresti, stiskam roke, planem v jok, začnem zelo glasno in hitro dihati (Večkrat dobim panične napade), težko govorim in s tem ne rešim ničesar. Zaradi tega se o najinih problemih ne moreva pogovarjari tisti dan, ker nisem zmožna govoriti. Včasih se to zgodi tudi, ker razjezim fanta in se začne name malo dreti, kar vse še poslabša. Ti pogovori so večkrat na teden in drugega kot razmišljati o tem in se sekirati, ne morem. Večkrat sva to poskušala rešiti a nisva vedela kako. Večkrat pride do različnega mišljenja in vztrajava vsak pri svojem. So dnevi, ko se imava super, brez težav in so dnevi, ki nama pokvarijo vse lepe trenutke. Ob takih dogodkih zelo trpim in nevem kaj naj naredim in kako naj se tega lotim. Fanta imam zelo rada in niti pomislila nisem, da bi ga pustila. Zelo mi hoče pomagati, a neve kako. Niti jaz nevem, kje naj začnem in kako preprečim da bi do tega stanja prišlo.

Nekaj podobnega se mi dogaja pri prijateljih. Trenutno jih imam zelo malo. Veliko prijateljev sem izgubila ravno zaradi sebe in mojega obnašanja. Nisem zelo zgovorna punca, sem mirna in se težko vključim v pogovor. Težko se spomnim vprašanj, o čemer bi se lahko pogovarjala s sošolkami in prijatelji. Zelo hitro spremenim razpoloženje, sem slabe volje in hitro se razjezim. Takrat sem najraj sama, ampak s tem samo odganjam prijatelje stran od sebe. Zelo rada bi se jim približala, a nevem kako.

Trenutno imam pred sabo maturo in nevem kako se bom zmožna učiti, zaradi takih problemov. Nekateri mislijo, da to ni nič in da se bo vse rešilo, ampak se težko skoncentriram na ostale stvari in to me muči. Fant mi večkrat reče naj naredim nekaj in to popravim. Ampak kako? Kaj naj naredim? Kje naj najdem rešitev?

Zelo bi bila vesela kakršnegakoli pogovora in pomoči.

[Nevenka]

Pozdravljena, Karmen, ko sem prebrala tvoje sporočilo, mi je najprej prišlo na misel, da je tvoja reakcija na napake in kritiko podobna kot reakcija majhne deklice, ki so jo verjetno velikokrat kritizirali in se je teh kritik zelo bala. Kako so se odzvali tvoji starši, kadar si naredila kaj narobe? So bili zelo kritični? Kako ti je bilo kot otroku s prijateljicami in prijatelji, sošolci in sošolkami? Tvoje sedanje odzivanje je namreč posledica tvoje preteklosti, nekakšna obramba, ki si jo zgradila, da si se zavarovala pred morebitno kritiko, posmehom..., in kdo ve čem še... Ne vem, premalo vem o tebi, tole je samo moje predvidevanje glede na to, kar si napisala v sporočilu. Vse te tvoje težave se seveda da premagati, potrebno pa bi bilo seveda najprej pogledati, odkod izhajajo in zakaj so se pojavile.
Verjamem, da te vse to obremenjuje pri učenju, zato te vabim, da se nam, če imaš čas, naslednji vikend pridružiš na delavnici asertivnosti, na kateri bomo vadili, kako se lahko odzivamo na morebitno kritiko, kako se postavimo zase... Več o delavnici je objavljeno pod "aktualno". Lahko pa se kdaj udeležiš tudi naše brezplačne skupine za pomoč pri depresiji in anksioznosti, na kateri se veliko ukvarjamo z odnosi in vzorci iz preteklosti, ki so vzrok za naše vedenje, mišljenje in čustvovanje v sedanjosti.

Želim ti lep večer in veliko uspeha pri učenju
Nevenka

[Karmen]

Pozdravljeni!

Najlepša hvala za odgovor. Moja preteklost je zelo pestra in verjetno je to vzrok za veliko mojih problemov. Glede tega, kaj so naredili starši, ko sem naredila kaj narobe verjetno ni nobenega vpliva. Mami me je okarala kot vsaka mama, očeta pa sem videla zelo malo. Drugače pa imam z njima že od majhnega probleme, ki trajajo še danes. Z mami sva se večkrat prepirale zaradi nepomembnih stvari in še danes mi večkrat očita stvari, o katerih nočem slišati. Očeta pa sem videla zelo malo, ker je veliko delal, ko pa je bil doma je bilo zelo malokrat trezen. Veliko je pil, kadil in me večkrat spravljal v sramoto pred prijatelji. Zelo malo ga je zanimalo kaj se z mano dogaja in kot družina smo zaradi njega ven šli samo parkrat na leto. Zaradi njega je začela piti tudi mami in vsak dan sem poslušala njune prepire. Najhuje je bilo, ker smo v majhni garsonjeri živeli štirje in smo bili ves čas v eni sobi. Ko sem začela hoditi v srednjo šolo sem bila med tednom v Ljubljani pri babici zaradi prevoza, med vikendi pa sem prišla domov. Teh vikendov je bilo čedalje manj, ker zaradi prepirov nisem več hotela domov in sem raje ostala v Ljubljani. Po dveh letih sta se mami in sestra preselili v Ljubljano k babici in zdaj že dve leti živimo skupaj brez očeta. V zadnjih dveh letih sva imele s sestro grozne probleme z očetom, ker se ni mogel sprijazniti s tem, da je izgubil ženo. Delal je stvari kot so zasledovanje, klicarjenje, teženje, itd. Vsak vikend ko sva šle k njemu, sva poslušale njegovo pritoževanje in velikokrat se je spravljal na naju. Trpele sva veliko tudi po tem, ko je mami dobila novega fanta. Zdaj imamo z očetom zelo malo stikov, po dveh letih pa se je končno le sprijaznil. Še vedno pa imamo probleme z denarjem, sodiščem in ločitvijo.

Glede mene, imam velik strah pred večino stvari. Že kot sem bila majhna, sem se bala vsega. Zdaj ko sem starejša ni nič drugače. Nikoli ne gledam grozljivk, strah me je teme, strah me je nastopov, odgovorov drugih, stikov z novimi ljudmi, pred šolo, prihodnostjo, dejanj, ..itd. Ni mi vseeno kako si drugi mislijo o meni. Včasih ne naredim tisto kar hočem, ker se bojim da drugim ne bo všeč.

Že od vrtca nisem imela veliko stikov z drugimi otroci. Večino sem bila sama, v mali šoli pa so me celo prestavili k eno leto mlajši sestri, da bi se z njo pogovarjala, ker se z drugimi nisem mogla, a tudi to no uspelo. V osnovni šoli sem se vseh 8 let družila samo z eno prijateljico in sestro. Z njima sem bila čisto v drugem svetu, lahko sem se sprostila in pogovarjala o čemerkoli. Bili so trenutki ko sem bila zgovorna pred nekaterimi in trenutki, ko iz sebe nisem mogla dati ničesar. In tudi danes je tako.

Hvala za povabilo za naslednji vikend, verjetno se ga bom res udeležila. Drugače že nekaj časa razmišlam o psihologu. Spomnim se, ko sem bila majhna da sem hodla k psihologu, oziroma k več psihologom, ampak se ni nič spremenilo, zato nevem kako bo zdaj. Tega srečanja se že veselim, ker bi bila zelo vesela, da bi se moje stanje vsaj malo izboljšalo.
Tudi vaša brezplačna skupina me zanima. Kdaj bi se je lahko udeležila?

Najlepša hvala za pomoč.

Karmen

[Karmen]

Velik vzrok za to pa imajo verjetno moje stare zveze. V zadnjih letih sem končala s štirimi zvezami in vse so me zelo prizadele. Nekateri so se z mano igrali, drugi izkoriščali, en fant pa me je prizadel zelo močno in trpela sem ogromno. Na to se večkrat spomnim, saj tega fanta večkrat vidim na šoli, do njega pa čutim ogromno jezo. Zdi se mi, da sem od takrat vse bolj čustvena in da me prizadane velik več stvari. V jok padem večkrat na teden tudi zaradi manj pomembnih stvari in nevem kako naj se zadržim. Zadnje čase sem veliko pod stresom in imam zelo slabe živce, ker me vsaka druga stvar spravi zelo ob živce.

Upam da se bomo moje težave kmalu spremenile, saj imam večkrat glavobole in težko spim.

Lp Karmen

[Nevenka]

Karmen, tvoja preteklost in otroštvo nista bila lahka, veliko je stvari, ki bi lahko vplivale na tvojo sedanjo stisko. Pravzaprav si že v otroštvu imela težave s socialnimi stiki in strah pred njimi. Zato se moraš zavedati, da je v tebi še vedno tista prestrašena mala Karmen, ki se boji kdo ve česa, zavrnitve, ponižanja, kritike, tega, da bi jo drugi zapustili morda in bi ostala čisto sama... To niso strahovi tukaj in zdaj, zato jih težko sama rešiš, ker ta trenutek ni videti neke razumne razlage, zakaj se počutiš in obnašaš tako kot se.
Kakorkoli, vesela bom, če se udeležiš naše delavnice asertivnosti 10., 11. in 12. maja na Slovenčevi 95 v Ljubljani in nas obiščeš na skupini. Naslednje srečanje skupine bo naslednji teden v torek ob 18.00 v Gasilskem domu Brdo.

Lep večer
Nevenka

[Karmen]

Ja vem, to me skrbi. Hočem pozabiti na preteklost, ampak me vsakič kakšna stvar ali dogodek spomne nanjo. Ravno tem strahovom bi se rada izognila a nevem kako.

Glede delavnice bom še premislila, v torek pa imam čas za srečanje skupine in bi se rada udeležila. Se moram kam prijaviti ali kako?

Hvala za pomoč