Lp.
Star sem 17,in imam en čuden "problem" ki ga nikomur ne zaupam ker je niti enostavno ne znam obrazložit. Je se mi že to dogajalo v 8,9 razredu OŠ, nato nekaj časa ne,pred nekaj dnevi pa ponovno.Gre za to da naenkrat izgubim voljo za vse,se počutim osamljenega,včasih čutim občutek slabosti in naenkrat izgubim ves navdih za vse. Sem že prebral v eni temi na tem forumu,da se to zgodi pogosteje po kakih dogodkih,in res je, kajti med šolo se mi to ne dogaja,ponavadi med počitnicami,predvsem poletnimi. Drugače imam prijatelje s katerimi vsaki dan govorim (večina preko spleta) in imam družino s katero se razumemo in nič ni narobe. Prejšnjič sem se pogovarjal s prijatelji pa me je naenkrat doletel ta občutek depresije,samote..sploh ne vem kako bi opisal,kot nekakšna panika ki me zagrabi in naenkrat izgubim voljo za vse in v glavi se mi pojavi vprašanje v smislu "zakaj se sploh živi?"..Da ne bi narobe razumeli,nikoli nisem pomislil na samomor ali kaj podobnega ampak izgubim pa naenkrat voljo za vse.Naj še povem da se to nikoli ne zgodi podnevi,ampak vedno zvečer,proti večeru... Do sedaj se je vedno zgodilo ob večerih. In ko se mi je prejšnjič to pripetilo,mi je najbolj pomagalo da sem šel na zrak in sem razmišljal v smislu "vse bo okej" da sem se pomiril.
Drugače sem precej normalen človek, imam prijatelje,družino in se dobro razumem z nežnejšim spolom. Drugače se ukvarjam tudi s športom (fitnes) tako da mi noben dan ni dolgčas.
Kako si naj najbolje pomagam ob takih trenutkih? Lažje mi je že,ker sem to sedaj nekomu zaupal,vsaka vzpodbudna beseda bo mi še bolj pomagala In pa zanima me ali bo tega kdaj konec,ali se bo dogajalo skozi celo življenje?
Hvala vam!