Ponovno odkrijte sebe!

[alenka]

Pozdravljeni,
mogoče malo čudna situacija ampak res mu želim pomagati, ker ga ljubim.
Moj mož je imel 10 let ljubico. Tudi ona je poročena. Ko sem izvedela zanjo, mi je obljubil, da bosta prenehala. Še vedno sta se slišala, občasno tudi videla na kavi, ker je rekel da brez nje enostavno ne more. To sem nekako sprejela, ker sem videla, da je tako bolje za vse.
Letos poleti pa se je zgodilo, da si je ona našla novega ljubimca in z njim noče nič več imeti. Ne oglaša se mu na telefon, noče ga videti. To ga je tako prizadelo, da je začel razmišljati o samomoru. Enostavno ne razume, kako se je lahko tako spremenila in ga zavrgla.
Že takrat ko sem zvedela zanju sem mu rekla, da naj se odloči in gre k njej, če mu toliko pomeni. Pa je rekel da ljubi tudi mene in da ne more zapustiti mene in otrok. Ne morem mu dopovedati, da bi lažje prenesla, če bi me zapustil, ker bi vedela, da je nekje srečen, pa tudi otroci bi ga še vedno videli, kot pa da si kaj naredi, umre in s tem prizadane nas in svoje starše. Vidim, da je v veliki depresiji. Vseskozi je žalosten, ne more jesti, ponoči joka. Predlagala sem mu, naj se s kom pogovori pa noče, ker pravi da mu itak ne more nihče pomagat.
Kako naj ga prepričam, da si najde pomoč ?

[Darja]

Alenka, pozdravljena.

Lahko vam odgovorim zelo na kratko: Ne morete ga prepričati, da si poišče pomoč! To lahko stori le on sam. Vi mu lahko predlagate, kje lahko poišče strokovno pomoč, lahko ste mu v podporo pri okrevanju, kdaj in kako se bo soočil s svojo stisko, pa je njegova odločitev.
Na podlagi pisma ne morem ugotoviti, v kakšni meri so njegova razmišljanja o samomoru resna in ogrožujoča. To lahko presodimo le na podlagi pogovora, kjer preverimo posameznikovo notranje doživljanje. Na kakšen način razmišlja o samomoru? Da si želi umreti ali fantazira, kako bo storil samomor?

Ko sem brala vaše pismo, me je spreletela ena misel: Kje ste v vsej tej zgodbi VI? Ne kot žena, ki ljubi svojega moža in mu želi pomagati, ampak ženska (žena), ki je izvedela, da jo mož vara?
Kako ste se vi soočili s stisko? Kaj ste naredili z vsemi čutenji, ki ste jih doživljali, ko ste izvedeli za nezvestobo? Ste bili jezni, besni nanj? Ste občutili strah, sram, nemoč, razočaranje?
Predvsem pa ... Če ne bi vse svoje sile usmerili v pomoč svojemu možu ... s čim bi se ukvarjali?

Želim vam vse dobro.
Darja

[alenka]

kje sem v tej zgodbi jaz ? Trenutno na tleh. Verjetno tudi sama v depresiji, ker ne vem če bom zmogla.
Takrat pa ko sem zvedela je bilo razočaranje, jeza...Prepričal me je in to še vedno verjame, da sem sama kriva za njegovo nezvestobo, ker se mu nisem dovolj posvečala. Ker ni dobil tistega kar si je želel.
Strah me ni bilo nikoli. Sama lahko brez problema preživim sebe in otroke. Zadnjih nekaj dni premišljujem o tem, da enostavno pustim vse skupaj in mu rečem naj gre. Mogoče bom bolj mirna in ne bom vsak dan čakala ali bo prišel domov ali ne.