slika1

Ponovno odkrijte sebe!

jazsemvredu-naslovna2

Življenje brez strahu!

jazsemvredu-naslovna3
depresija z anksioznostjo • Strokovnjak odgovarja in svetuje • Psihoterapija forum

depresija z anksioznostjo

Vprašajte strokovnjaka kako reševati vaše težave z depresijo;
pomoč, svetovanje, predlogi in komentarji terapevtke za vaš primer.

depresija z anksioznostjo

Odgovor cebela ned. 11.jan.2015 8.21

lep pozdrav
stara sem 50 let. pred 6 leti so se začele težave z depresijo. Psihiater je rekel da so potlačena čustva iz otroštva, kar mu verjamem. v otroštvu sem živela med alkoholizmom, v rejniških družinah, tam so me fizično in psihično izpostavljali. Posledica,med drugim, da ne prepoznam straha, ampak takrat zaspim. Zdravila sem se že 2x v bolnici. sedaj imam zdravila tratico. Ali se moje težave dajo pozdravit z psihoterapijo? ali si lahko kako pomagam sama, saj se bojim , da bodo tudi ta zdravila popustila in bom čez leto zopet v bolnici in na močnejših zdravilih.
cebela
 
Prispevkov: 1
Član od: ned. 11.jan.2015 8.00

Re: depresija z anksioznostjo

Odgovor Nevenka ned. 11.jan.2015 9.42

Pozdravljeni, "cebela", prebrala sem vaše vprašanje, pa ne razumem, kaj ste mislili s tem, da "ne poznate straha, ampak takrat zaspite".

Psihoterapija dobro deluje na depresijo in anksioznost, in vsekakor ni dovolj, da samo jemljete zdravila, ker morate začeti spreminjati svoje vzorce mišljenja, vedenja in čustvovanja, da se lahko kaj spremeni. Predvsem pa je najprej potrebno ugotoviti, kaj so vzroki, da se vam to dogaja. Verjetno so ti vzroki v preteklosti, ampak je treba stvar bolj natančno pogledati. Šele ko se boste zavedali, kaj se točno dogaja, boste vedeli, v katero smer morate delovati, da kaj spremenite oz. se počutite bolje.

Če želite, se mi lahko javite na mail: nevenka.breznik@siol.net, pa se dogovoriva za brezplačno uvodno srečanje, lahko pa se oglasite tudi na naši skupini za pomoč pri anksioznosti in depresiji, ampak bi vam za začetek glede na vaše težave bolj svetovala individualno terapijo.

Lepo nedeljo vam želim:-)
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 673
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: depresija z anksioznostjo

Odgovor sabinam sob. 13.feb.2016 17.49

Spoštovana ga. Nevenka,
jaz se z depresijo in anksioznostjo borim že sedem let, dvakrat se bila na AD, pred slabima dvema mesecema sem jih po 4 letih (spet) prenehala jemati, ker sem načrtovala nosečnost. Ukinjala sem jih po navodilu in pod nadzorom zdravnice in nisem imela nobenih težav, čisto dobro sem se počutila še mesec po tem, ko sem vzela zadnji AD. Jemala sem pa Wellbutrin in Efexor. S koncem januarja pa so se mi težave spet začele in me zanima predvsem, ali so prehodnega značaja zaradi odtegnitve tablet, ali je to spet povratek depresije in anksioznosti in potem brez AD ne bo šlo.
Vsega me je grozno strah, tesnoba, občutek, da mi vsi hočejo slabo, mobing v službi je dejstvo, grozno jezo imam v sebi, sovražim vse okrog sebe, spet me boli v prsih in počutim se v glavnem zelo tesnobno in nerazpoloženo. Nosečnost seveda ob takem počutju ne pride v poštev.
V preteklosti sem se tudi psihoterapije že posluževala, a brez tablet ni šlo. Ponavadi zaradi denarja ali pa, ker sem se počutila bolje, sem terapijo zaključila. V vsakem primeru je bila terapija samo v podporo zdravilom, sama terapija ni bila dovolj.
Kaj naj storim, da ne bom zapadla spet v globoko depresijo? Tam sem namreč že bila in me je strah.
Razmišljam o vaši skupinski terapiji, tega nisem še nikoli poskusila, a zbiram pogum....
sabinam
 
Prispevkov: 2
Član od: pet. 12.feb.2016 23.13

Re: depresija z anksioznostjo

Odgovor Nevenka pon. 15.feb.2016 12.38

Pozdravljena, "sabinam" na našem forumu.

AD za anksioznost in depresijo prav gotovo niso trajna rešitev, še posebej ne, če vmes ne razrešimo problema, ki je vzrok tem težavam. Seveda gre lahko delno še za odtegnitvene učinke, zlasti jeza in nemir sta najbrž posledica tega. Ne borite se s tesnobo in je ne opazujte, poskusite jo ignorirati, ali pa bodite prijazni do nje, sprejmite jo, jo v mislih nežno objemite, pobožajte. Mislim resno, najslabše, kar lahko naredite s simptomi je, da se z njimi borite. Potrebno je sprejemanje in plavanje z njimi, da ne sprožate dodatnega adrenalina, ki jih povzroča.

Anksioznost za nosečnost ni nobena ovira. Praviloma je med nosečnostjo vse ok in navadno znaki celo izginejo.

Kar oglasite se na skupini, da se malo več pogovoriva o tem, pa da slišite tudi izkušnje drugih, prav gotovo vam bo veliko lažje.

Veliko poguma in sprejemanja vam želim --<--@
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 673
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: depresija z anksioznostjo

Odgovor mamamia čet. 30.jun.2016 23.57

Lepo pozdravljeni,

tudi jaz se obračam na Vas, kajti z očetom več ne veva kako naprej, kako pomagati mamici pri njeni težavi. Upam, da ne bo sestavek predolg, kajti naša zgodba je precej dolga. Bom poskusila kar se da strniti in povzeti le glavno bistvo. Vse skupaj se je začelo nekje 15 let nazaj, ko smo zaradi neplačevanja hipotekarnega kredita s strani mojega strica (očetov brat-skupaj smo živeli v hiši, oni spodaj, mi zgoraj), ostali brez hiše in si iz danes na jutri morali poiskati stanovanje za 4 člansko družino ter se preseliti. Sama se še niti dobro zavedala nisem, saj mi je bilo komaj 14 let. Očetov takratni šef nam je pomagal in nam našel stanovanje, katerega pa sta ati in mami morala še delno renovirati, kar je pomenilo, da sta morala vzeti kredit, saj nista bila drugače finančno sposobna. Takrat se je pojavilo prvič, mami je padla v depresijo, takrat naj bi bil vzrok izgorelost, saj je kljub selitvi in urejanju novega stanovanja, redno hodila v službo kot frizerka. Prišlo je tako daleč, da je morala v psih.bolnišnico Lj.Polje. Ni bila nič živčna, ni imela nekih paničnih napadov, le povsem brez volje je bila in doma ni postorila nič. Vse je bilo v očetovih rokah. Sama sem začela hoditi na faks, ki pa sem ga pustila, ko sem mamico ujela pri poskusu samomora s tableti, ki je imela takrat predpisane. Po nekaj tednih, ko je prišla iz bolnice, je bilo vse vredu, kot včasih. Pet let po selitvi, sta se po pogovoru z mojim bratom, ki je bil takrat že redno zaposlen, in je predlagal, da z očetom skupaj ponovno vzameta kredit, odločila, da se zopet preselimo v starejšo, a vseljivo hišo. Tudi to smo morali malce renovirati. Takrat se je stanje pri mamici zopet ponovilo. Ni sicer poskušala narediti spet samomora, saj je nismo puščali same, da bi sploh imela to možnost. Spet ni bilo druge izbire kot Lj-Polje. In spet po nekaj tednih vse ok. In tako je ostalo kakšno leto, dve. Moram tudi omeniti, da finančno starša nikoli nista bila ravno "močna". Doma se nikoli nismo kregali, med sabo se ati in mami nikoli nista kregala, razen v mladih letih, vedno smo jo vsi podpirali, jo bodrili in jo tolažili. še najbolj prav ati, vedno je ob njej, jo non stop bodri in jo vzpodbuja, da naj se potrudi, da bo šlo na bolje. Po ponovni selitvi in po ponovni bolnici, ko je bilo kakšni dve leti vredu, se je zopet pojavilo. Kar čez noč izguba volje do vsega, do dela, do pogovora, do življenja nasploh. Ko je bila drugič v bolnici, je povrhu tega še izgubila službo kot frizerka. Vendar je kmalu po izgubi službe, dobila novo. Spet kot frizerka. Vendar pa se je potem v tej službi začelo dogajati, da so se depresije vse pogosteje ponavljale, kar je seveda pomenilo tudi bolniške odsotnosti. Pred dobrim letom je izgubila tudi to službo. Druge ne dobi. Stara je 54 let. Za nami je sicer res precej težko in stresno obdobje. Nenehno finančne težave, jaz živim zase in jima pomagam kolikor lahko. Brat ne pomaga nič, spoznal je punco, ki mu je povsem oprala možgane in ga obrnila od vseh nas. Tudi kredita ki ga je vzel skupaj z očetom za hišo, ne plačuje več. Niti stikov nimamo več, ker mu ona ne dovoli, da bi kdaj sam prišel h staršema na kavo. Ne smemo ga klicati že odkar sta skupaj. Januarja naj bo dobil dvojčka, ki pa sta reveža pred porodom umrla. Za mamico je to zelo zelo stresno in vem, da jo vse to kar se ji dogaja zaradi sina zelo psihično uničuje, Septembra se ji izteče tudi tisto denarno nadomestilo ki ga prejema iz ZZZS, ki ji je pripradalo. Takrat bo ostala povsem brez dohodkov, ker ima oče previsoko pokojnino za dva člana. Sedaj se ji depresija ali anksioznost ponavlja na vsak mesec, zadnje obdobje, ko je bila vredu, je trajalo npr. le tri tedne in spet kar čez noč nič. Iz osebe ki neprestano čeblja, govori, se smeji, postane oseba s povešenim obrazom, niti malo nasmeha, niti besede če je sami kaj ne vprašamo. Nič. Nič ne dela, niti pod tuš noče, če je ati non stop ne opominja da mora iti, noče niti ven iz hiše, samo ležala bi in po možnosti bila pokrita še čez glavo, da bi bila v čisti temi. Pa vsakodnevno ima napade vročine, se nenormalno poti, če ponoči, oz proti jutri, ko se začne daniti, ker pravi da jo je strah dneva. Pravijo, da je delno ali veliko kriva tudi mena. Ati je še vedno vsako minuto ob njej, jo bodri, podpira, se z njo pogovarja, jo sprašuje kaj premišljuje in ona pravi da nič. da ima prazno glavo. če ji reče naj obesi ali zloži cunje, ali pomije posodo, reče da ne more. Naj povem, da imam hčerko, katero mi počuvata kadar je potrebno. Njo pa previje, jo obleče, jo stušira. In tukaj se nama z očetom pamet ustavi. Kako pri tem ne reče, ne morem, pri vseh drugih stvareh pa. Zakaj je tri tedne čisto vredu, ko pa takrat nimata nič več denarja kot takrat ko ni vredu....redno hodi tudi h psihiatru in jemle antidepresive, na zadnji kontroli ji je psihiater povedal da če se ponovi, bo treba pa v bolnico, ker ji doze ne more več povečati, niti ji zamenjati tablet. Ali ji lahko še kako pomagamo sami doma? peljala bi jo na kakšno psihoterapijo mogoče, vendar nam finance tega ne omogočajo. Naj samo še omenim, da ko je bila prvič v bolnici, ji je tam zdravnica rekla, gospa vi pa niste za v polje. Mislite, da je imela prav? Mene zelo skrbi za očeta, saj ne vem kako dolgo bo to še zdržal, glede na to da je non stop ob njej, jo bodri, ji govori samo pozitivno, ona pa kot da ji gre čez eno uho notri, čez drugo pa ven. Oba z očetom sva že nemočna. Mislite, da gre za depresijo ali anksioznost ali kombinacijo obeh? Psihiater naj bi ji dal diagnozo socialna anksioznost, čeprav sama mislim da ne gre za to, kolikor sem na spletu o tem prebrala.

Se opravičujem za toliko besed,

T.
mamamia
 
Prispevkov: 2
Član od: čet. 30.jun.2016 23.14

Re: depresija z anksioznostjo

Odgovor Nevenka pon. 4.jul.2016 13.11

Pozdravljeni, pozorno sem prebrala vaše sporočilo, vendar ne vem, če vam lahko samo na osnovi napisanih besed kaj uporabnega svetujem.

Po vsej verjetnosti gre za depresijo, glede na to, da govorite o popolni brezvoljnosti in prazni glavi. Pravite, da vam ni jasno, kako se lahko ukvarja z vnučko, medtem, ko ji za ostala opravila ni mar. Verjetno je vnučka vsak mala svetla lučka v njenem življenju, in to ji daje moč, da vsaj nekaj naredi.

Seveda bi bila koristna psihoterapija, sam psihiater in jemanje zdravil namreč ne pomagata dovolj. Je pa seveda jemanje zdravil v njenem primeru potrebno. Najslabše je, ker je trenutno brez zaposlitve, torej brez vsakodnevnih nujnih nalog, za katere bi se morala potruditi in bi jo prisilile, da se dvigne, uredi in nekako funkcionira. Pri depresiji je dobro imeti dnevnik opravil, npr. obvezen sprehod, branje, pospravljanje, karkoli, samo da je neko gibanje. Motivacija ne bo prišla čez noč. Navadno se je naprej treba "brcniti", potem pa počasi, počasi prihaja tudi boljše počutje. Poskusite jo zaposliti z vnučko, naj gre z njo čim večkrat ven, na sprehod, naj se igra z njo, karkoli... Že trenutek, ko se bo volja malo obrnila navzgor, je tu pomemben.
Toliko na kratko, za kaj več bi pa morala vašo mamo bolje poznati...

Veliko poguma in vse dobro --<--@
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 673
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: depresija z anksioznostjo

Odgovor mamamia sr. 6.jul.2016 12.56

Najlepša hvala za Vaš odgovor.

vem, da ne morete svetovati veliko le na podlagi napisanega. Problem je ravno v tem, da se ona z vnučko ne ukvarja nič, le osnovno postori, kar pomeni, da jo previje, zvečer umije in zjutraj obleče. Ko ji npr vnučka reče naj ji kaj nariše, ona reče saj ti bo mami,...ne gre z njo ven, z njo ven hodi dedo, ves čas se z njo ukvarja dedo, ji pripravlja obroke in vse....sicer mami pravi, da ji je zelo hudo, ker se nič z njo ne ukvarja, ker ni z njo tako kot takrat kadar je zdrava, ampak nikakor se pa nič ne potrudi, da bi se stanje počasi začelo izboljševati....nikakor je ne spravimo niti na sprehod, če ji oče ne bi non stop "težil" da mora ven, tudi iz pižame ne bi šla cel dan....naj samo še omenim, da ko se pa stanje samo od sebe začne kar naenkrat popravljati, je pa vse ravno obratno, postane čez noč hiperaktivna, po dve noči nič ne spi, pravi da ne more, in takrat samo dela, cele noči in dneve,...takrat že ponoči kuha, pospravlja, bere, vse.....je to normalno pri depresijah? je možno, da tako stanje povzroča mena?

Hvala in lep dan,
Tina
mamamia
 
Prispevkov: 2
Član od: čet. 30.jun.2016 23.14

Re: depresija z anksioznostjo

Odgovor Nevenka sr. 6.jul.2016 19.20

Mena verjetno ni vzrok tega stanja. Zelo nerada karkoli pišem o diagnozah, ker vaše mame ne poznam, ampak tako močno menjavanje razpoloženja bi lahko kazalo tudi na manično depresijo. Predlagam vam, da o tem govorite z njenim psihiatrom.

lep večer
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 673
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana


Vrni se na Strokovnjak odgovarja in svetuje

Kdo je prisoten

Po forumu brska: (ni prijavljenih) in 1 gost

cron