Ponovno odkrijte sebe!

[moja]

Pozdravljeni, stara sem 20 let in sem študentka. Prve težave so se začele pojavljati v prvem letniku študija torej lani. Po nekaj mesecih sem študij prekinila ker so bile moje težave, kot so strah pred osamjenostjo pa vsakodnevni migrenski glavobilo vedno hujše zaradi katerih sem se razšla tudi s takratkim fantom, študirala sam na drugem delu Slovenije kar je moj strah le še spodbujajo. Ko sem se vrnila v domače okolje so bile stvari bistveno boljše zato se takrat še nisem odločila, da bi poiskala pomoč. V tem času pa sem spoznala tudi fanta, ki je, vsaj takrat sem mislila sprejel mene, kjubtemu da se ga z mojimi težavami seznanila prav tako mi je pomagal, me vozil k zdravniku ko je bilo res hudo, skratka stal mi je ob strani. Minilo je poletje brez nekih večjih težav razen migren. Velike težave pa so nastopile tam okoli polovice septembra, ko sem se zavedla, da se moram spet vrnit k študiju tokrat na drugi univerzi bližje domu, ampak vseeno bivam v študentskem domu torej nisem doma. Začelo se je z nedolžimi živčnimi napadi ki so načeli tudi zvezo z fantom, nadaljevalo v prislilno bruhanje ter potrebo po nenormalnem nadzoru nad fantom, družino in strahu da bom koga izmed njih izgubila kjubtemu, da se sem zavedala da je strah povsem odveč ampak izbruhov nisem in še vedno neznam popolnoma nadzorovat. V začetku novembra me je fant pustil z besedami da z mano ne zdrži, da ima svoje obveznosti ter da ima dovolj moje drame in to je bil tudi trenutek, ko so me domači postavili pred dejstvo da potrebujem pomoč. Takrat sem začela obiskovat psihologijo. Konec moje zveze in začetek terapije pri psihologinji je bilo verjetno najtežje obdobje mojega življenja, od nenormalne bolečine ki se jo čutila v sebi do tega da niti za trenutek nisem mogla ostat sama pa prisilnega bruhanja ker sem s tem lajšala bolečino ter skoraj mesec stradanja. v tem mesecu sem bila že skoraj redna gostja internistične prve pomoči ki so mi dejansko reševali kožo s kapalnimi. Takrat sem na enem od mojih obiskov prvič v roke dobila tudi napotnico za psihiatra z napotno diagnozo depresija, vednar se za obisk še nisem odločila ker se upala da bi zadevo rešili po naravni poti s pogovorom. V tem času se je ponovno pojavil fant ki me je slaba 2 meseca pred tem pustil, čes da je naredil napako in da bi rad ponovno poskusil v vsem obupo sem se seveda strinjala po eno strani sem bila srečna ker se mislala da bo ti konec mojega trpljenja, pa vendar moje težave niso minile čez noč kot si je to očitno zamislil on. Med tem časom se je moje zdravstveno stanje zelo poslabšalo, kar mi je še dodatno zbilo moralo in me spravilo na kolena ker pa moja diagnoza hiatalne hernije na želodcu, gastritisa in bakterije na želodcu očitno mi bila dovolj me je zapustil se on z besedami da naj svoje probleme rešujem sama da dokler da nisem vredo on zraven mene nima kaj iskat.
Trenutno sem popolnoma na tleh psihologija mi je predlagala obisk psihiatra ker mi pogovor z njo ne pomaga več, trenutno čakam na termin pri psihiatru ampak se mi meša, ko pogledam v ogledalo v odsevu ne vidim več sebe srečne kot sem bila včasih, spet so se začele težave s prisilnim bruhanjem ki ga nemorem več nadzorovat bruham vsak dan, včasih si želim da bi lahko nekaj vzela v roke in razbila da bi mi bilo lažje, študij potiskam vedno bolj ob stran, ne zaupam več nikomur razen mami, popolnoma sem se zaprla.. konec koncev imam občutek da nikoli več nebom mogla bit srečna ali imeti nekoga rada ali da bi kdo imel rad mene.

[Nevenka]

Pozdravljena, pozorno sem prebrala tvoje sporočilo. Glede na tvoje težave, ki so močno načele tudi tvoje zdravje, je v tem trenutku nujen obisk psihiatra, obenem pa nadaljevanje psihoterapije.

Tvoje negativne misli so posledica težav, ki jih imaš. Težave so rešljive in popoln nesmisel je čakati doma, da bo boljše. Pri depresiji je vedno potrebna najprej akcija, v katero se je treba prisiliti, potem pa pride tudi boljše počutje. Tvoja akcija mora biti torej čim prejšnji obisk psihiatra, ker nujno potrebuješ pomoč.

Vse dobro
Nevenka