Spoštovani,
Prosim vas za nasvet, ker sem v stiski. S partnerjem sva skupaj že skoraj 3 leta. Jaz sem oseba, ki je zelo prilagodljiva, zato se večinoma prilagajam vsemu. V pretklosti je imel partner že težave z depresijo, zdravil se je z antidepresivi, ko je nehal s terapijo nekje sva se spoznala. Zdaj pa somse težave vrnile. Stojim mu ob strani in mu skušam pomagati on pa me enostavno duši. Vsak dan me sprašuje vse podrobnosti iz moje pretklosti, vse mora vedeti do potankosti, za vse zadeve mu moram prisegati, da res držijo. Ne živiva skupaj, vendar sem večinoma proste dni pri njemu. Ob začetku depresije se je odločil, da se preselim k njemu, jaz pa imam občutek,da bi raje še malo počakala. Počutim se zadušeno in sem mnenja, da trenutno to ni dobra ideja, še vedno sem mu na voljo in ob njem. Vendar on me ne posluša, ni pomembno kaj jaz mislim in čutim. V njegovih očeh je meni vse bolj pomembno od njega, ne stojim mu ob strani in ni me, ko me najbolj potrebuje, čeprav to ne drži. On to vidi tako. Danes mi je rekel, če se ne bom k njemu (in njegovim staršem) preselila takoj, je med nama konec. Jaz ne morem, ker sem pred prevelikim pritiskom. Vedno sem si to želela in sem to tudi planirala v tem letu. Vendar če to storim zdaj bom pod še večjim pritiskom, izgubila bom sebe in potonila. Tudi jaz potrebujem napolnit baterije, da sem mu lahko v oporo, vendar imam občutek, da me zaradi svoje bolezni izsiljuje in manipulira z mano. Jaz pa sem izgubljena, otopela, sploh več ne vem kdo sem in kaj si želim. Kaj vi mislite ?
Hvala in lep dan vam želim