zivjo,
imam neko vprasanje.. vrjetno je odprtih ze veliko pogovorov na to temo, samo si z njimi ne znam pomagat. od rojstva imam hipotirozo tako da ce ima to kaj veze kar se z mano dogaja..
Nevem kdaj tocno se je to zacelo, ampak tega sem se zacela zavedat v 1. letniku srednje sole : takrat sem se zredila skoraj za 10 kil, zaprla sem se pred vsemi in imela grozen obcutek v trebuhu - kot da bi imela nonstop kamne v zelodcu. Ko sem bila z druzbo zunaj sem si zaželela biti doma, ko pa se bila doma, sem pa zacela panicno klicat prijatlje.
to se je nehalo samo od sebe, niti ne spomnim se kdaj.
Kakorkoli, zdaj se je vse vrnilo po 2 letih, matura se bliza jaz pa dobivam napade da bi sla najraje do ravnatelja in se izpisala iz sole.
sem si celo prebarvala sobo, ce bi mi to kaj pomagalo, ampak ni.
Spet se ponavlja tezek obcutek v zelodcu, zbadanje v srcu, utrujenost, zivcnost in napadi panike poleg tega pa se mi pojavljajo cisto nasprotna obcutja- zjutraj se zbudim popolnoma vredu, vesela kot se nikoli in se mi zdi vse hecno in neumno kako sem se pocutila prejsni dan in potem naslednji dan spet drugace , mogoce zdaj ko je zima vsi postanemo malo depresivni samo meni se mesa.
Smesno mi je ker se dobro zadrzujem glede na to kaksen 'tornado' imam v sebi nekateri me imajo se vedno za veselo osebo ki ima kdaj svoje 'muhice' v doma se pa isto zadrzujem, mogoce se bolj, ker enostavno nemorem prenest misli na to da bi se morala o mojih obcutkih pogovarjat z mami.
Moja glava enostavno ne utihne, ko sem dobre volje se popolnoma prepricam da bom spremenila svoje socialno zivljenje, da se bom bolj smejala in spoznala cim vec ljudi in postala se bolj aktivna.
Na svoje slabe dni pa da bom pustila solo, se zavila v odejo, poslusala glasbo, gledala v strop.
Strah me je zivljenja na svojem, ko se bom enkrat odselila, kaj bo ob takih dnevih z mano, ko ne bo nobenega pred katerim bi se zadrzevala, bojim se tega ker ne bo nobenega ki mi bi pomagal se sestavit nazaj in da bom prisla s tem tako dalec da dobrih dni ne bo vec in bojo samo slabi in tako na koncu ne bom vec zapustila stanovanja.
Ne razumem kako se ljudje lahko nonstop smejejo pogovarjajo in so polni energije, ob mojih dobrih dnevih jim res zavidam.
Ni mi jasno kaj bi to lahko bilo, brala sem da je eden izmed simptomov hipotiroze depresija, ampak naj bi imela tudi bipolarna motnja podobne simptome..ali mogoce obstaja kaksna raziskava ki ti pove kaj tocno se dogaja ali ko opises zdravniku , on lahko samo domneva da je to depresija?
Tako, to bo zaenkrat vse.
Lp