slika1

Ponovno odkrijte sebe!

jazsemvredu-naslovna2

Življenje brez strahu!

jazsemvredu-naslovna3
Moj čustveni dnevnik • Čustva, čustvena zrelost, čustvena inteligenca • Psihoterapija forum

Moj čustveni dnevnik

Čustva, čutenje, empatija, sočutje, obvladovanje jeze ... čustvena in socialna inteligenca.

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor Nevenka pet. 23.avg.2013 14.27

Pozdravljen, "venerinsin", zanimivo si opisal svojega očeta in tvoj odziv nanj. Pomislila sem, da tvoj oče v svojem bistvu najbrž ni bil tako trd človek, bolj bi rekla, da je bil zagrenjen in imel močno narcistično pozicijo: jaz sem v redu, vsi ostali pa niso. Kar je navadno maska za človeka, ki se globoko v sebi počuti precej manjvrednega. Poleg tega ga je bilo strah, da bi ob komerkoli, tudi ob lastnem sinu, pokazal čustva, pa čeprav bi bila to samo podpora in naklonjenost. Verjetno tega tudi sam v otroštvu dobil zelo malo ali nič.
Kakorkoli, lahko si ponosen, da si zmogel toliko moči, vztrajnosti in trme, da si se čim prej postavil na noge, si pridobil celo dve visoki izobrazbi, predvsem pa, da si sposoben gledati druge ljudi s precej drugačnega zornega kota kot tvoj oče. Iz tvojega pisanja se čuti, da zmoreš in si želiš čustvene in telesne bližine. Pa čeprav si moral za to kar precej že narediti na sebi.

Prijeten vikend ti želim :)
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 656
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin pet. 23.avg.2013 19.40

Hvala Nevenka,
po pravici ti moram povedati, da so me prijetno pobožale tvoje besede.
Sploh ne morem razumeti, da me nekdo tako pohvali kot ti.
Globoko v sebi se mi zdi da nisem vreden tega, in da v resnici nisem prav dober človek.
To mnenje seveda včasih niha.

Hvala ti za podporo, ne veš koliko mi to pomeni.
Ne veš koliko mi pomeni tvoja beseda.
Hvala.

Mislim, da imaš glede očeta zelo prav, hudo mi je ker mi ni sam nikoli o tem
govoril, da ga je strah, da se počuti manj vrednega, raje je pogovor obrnil kam drugam,
ali pa rekel, da o tem ne bo govoril.
Lažje bi ga sprejel.
Seveda imam željo, da bi ga sprejel.
Ampak, toliko časa sem se trudil imeti ga rad, mu odpustiti, spremeniti sebe...
pa je bilo vse tako razumsko.
Sem si zaželel, da bi ga bolj začutil, predvsem pa njega v meni, njegov vpliv v sebi.
Vem, da bo odpuščanje prišlo in želim si da je iz srca.
Vendar moram najprej sploh videti kaj odpustiti.
Najprej sebi, seveda.

Hvala še enkrat, hvala.

Rad bi še opisal en dogodek od danes, na kratko.
Velikokrat so v meni še vedno sodbe do ljudi........
Odločil sem se, da ne bi rad več živel kot moj oče, ne bi rad več videl stvari kot me jih je učil videti.
Šel sem na jezero.
Tam je zelo veliko revnih ljudi in ljudi iz bivše jugoslavije.
Kar bi moj oče zelo sodil.
Tam je bil en gospod, ki sem ga poznal.... a se nisem spomnil od kje.....
sedel sem na pomolu, ko je plaval v bližini, potem sem se spomnil
in sem rekel, živjo a niste vi gospod ta in ta.....
in je rekel, ja ti si pa akademski slikar, ne.......
sem rekel ja.....
in potem je iz moje glave privrelo cel kup obsodb, ocenjevanj.......
ne bom se družil z ljudmi iz bivše jugoslavije, ni mi všeč ker ni lep človek,
bolj reven je, pa ni uspešen v življenju.......
pa sem zagledal te misli in sem si rekel, ok. ne bom vas odrival stran, ne bom vas pa tudi poslušal....
dal bom človeku priložnost, da pove kar želi, zakaj pa ne, zakaj ne bi bil ob nekom, pa četudi samo za
2 minuti.....
in sem pustil, da govori......
in je govoril o svojih slikah, amaterskih slikah, tudi to obsodbo sem spustil, ker smo se veliko
let večina akademikov imeli za nekaj več,
pa poslušal kako gre vsako leto slikati na morje za dva tedna....
že prej sem opazoval, kako je na obali ležal s svojo ženo....
in se mi je zdelo tako lepo, skoraj ves čas sta bila v tišini, in sta izžarevala, vsaj zame, en tak mir....
in sem si že večjkrat rekel......
glej mene so starši učili naj bom uspešen, lep, prijazen, s pokončno držo, najboljši, tu na jezeru so pa navadni
ljudje, berejo knjige, skačejo v vodo, nimajo lepih postav, eni niso najbolj prijetnega videza, ampak velikokrat me je ganilo,
ker je med družinskimi člani bila neka toplina, vzeli so si čas, ali pa samo bili skupaj, čeprav vsi zelo različni............
in se mi je zdelo kar neumno, hkrati pa sem bil ponosen nase, da danes vidim drugače stvari kot sem bil vzgajan.
bil sem kot fijakarski konj....
gibal sem se okoli ljudi ki so bili uspešni, ampak velikrat pri njih ni bilo sreče.
in zakaj ljudje z juga ne bi bili fajn.

potem sem ga vprašal ali gresta skupaj z ženo na morje slikat, in je rekel, da ja. in da celo žena zdaj slika zraven.
sem bil iskreno vesel, vesel, da ima en starejši par tako fajn odnos.
potem sma pa zavila na temo čevapčičev, in mi je veselo in na dolgo razložil, kakšni so pravi bosanski, in kakšne je treba v sloveniji kupiti, ker sem ga tudi sam velikokrat spraševal, imam pač rad čevapčiče zdej poleti,
pa imam rad dobre.
hahaha, bil je res krasen pogovor.
dobro sem se počutil.
na koncu se mi je zahvalil za pogovor, in videl sem kako je tudi on ves nasmejan odhajal.
še enkrat sma si pomahala, ko sem še jaz skočil v mrzlo vodo.

hvala dnevu.
hvala Nevenka.

In to bi ti rad povedal, da se tvoje besede res globoko zarežejo vame, globoko sežejo.
Najprej se ponvadi upiram, a čez čas spoznam, da si imela prav.

Redko odgovoriš, a kar napišeš ima veliko težo.
Upam, da tudi drugi cenijo to.
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin sob. 24.avg.2013 12.49

Rad bi še naprej predvsem sebi odpiral stvari, ki me žulijo.
Bom zelo pazil, da se ne izgubim v analiziranju in premlevanju.
Sej verjetno prav vsakega kaj žuli.
Bom vedno, ko bom napisal kako čustveno stvar, napisal še kaj v dobrem dnevniku.

Takole:
Še vedno me žuli v mislih puncina spolna preteklost.
Ne morem dojeti, da je tak človek kot je ona počela take "neumnosti".
Spala je z okoli 20 fanti, imela jih je samo za eno noč.
Lepo mi je enkrat ali večkrat razložila:
da je mislila imeti kaj več z vsakim od teh, ali skoraj z vsakim.
In, da je mislila, da tako pač gre: najprej skočiš v posteljo in potem je kaj več.
Ne morem razumet, zakaj je tolk časa vztrajala.
Ne morem razumet, zakaj sem si jaz izbral ravno takšno dekle.
Ko sem jo prvič videl, se mi je zdela neizmerno nežna, tiha, "pridna".
Potem, ko sem čez več mesecev slišal to o njeni preteklosti, so se mi dobesedno zamajala
tla pod nogami.
Poleg tega je dobila tudi nekaj "bolezni" s tem.
Spolnih bolezni sem se bal več kot 15 let.
Niti na misel mi ne bi prišlo, da bi šel spati z neznanko brez kondoma.
Ona je pa skoraj z vsakim.
Tudi to mi je razložila zakaj:
zdel se ji je že velik uspeh, da je sploh dobila "fanta" in jo je bilo sram prositi še za to.
Hudo mi je, da se je tako malo cenila.
Ko sem jo prvič zagledal, me je zelo močno vizualno odbijala.
Po kakšnem letu sem pa videl njene fotografije in me je čisto sesulo, ko sem zagledal
kakšna lepotica je bila takrat.
Takoj bi se zaljubil vanjo.
Nisem mogel razumeti kaj se ji je zgodilo.
Večkrat sem imel slutnjo, da te takšna za moje pojme "iztirjena" spolnost precej zdela, postara.
Dobila je sive lase.
Zdelo se mi je, da jo je čustveno življenje naredilo "neprivlačno", njeno obsedeno razmišljanje o tem,
da mora biti seksi, ker tako kompenzira vizualno "nelepoto".
Sej vem, da veliko žensk tako razmišlja, ampak s tem odbijajo fante, ki bi si jih resnično želele.
Velikokrat mi je rekla, da ni hotla bit taka, ampak se ji je zdelo, da je pač ne pogledajo pravi fantje.
Pol se je pač zadovoljila s takšnimi, ki so jo imeli za smet.
Drugi dan je sploh niso poznali....
Zakaj sem si izbral takšno dekle?
Mislim, da sem začutil, da je v njej nekaj veliko več kot njeni dogodki.
Da ima v sebi veliko ljubezni, prijaznosti, miline, ki sem jo sam dolgo iskal.
Tudi poštenost slutim v njej, kar je meni velika vrednota.

Ne morem verjeti, da je pustila, da jo je nekdo hotel tudi v tazadnjo, in mu je pustila, ker je imela
menstruacijo, in sta se takrat zadnjič videla.
Mislim, halo, se je res tako malo cenila, ji je res toliko pomenilo to, da je nekomu všeč, da dobi pozornost,
da naredi vse za to.
To je kr mal srhljivo.

Sej včasih se vprašam, sem js zaradi fotrovih načel, preveč ozko gledal na spolnost, in da je to kar je
ona počela, pač nekaj normalnega?

Sam sem velikokrat sanjaril o tem, kako bi spal s katero, se samozadovoljeval ob mislih na njo,
iskal načine, stavke, obnašanje, oblačenje, da bi ženske osvojil, ker sem se počutil manjvrednega, če se nisem mogel pohvaliti z velikimi številkami "podrtih" žensk. To me je zelo potrlo.
Počutil sem se zelo manjvrednega, neuspešnega...
Še danes se mi to vsaj malo pozna.
Ko pride mimo mene, naprimer ko rolkam, gruča deklet, v meni vznikne neka nuja, da jim moram biti všeč,
da bi jih moral osvojiti kot nek "dec", čeprav nimam prave potrebe po tem, kot nek star vzorec, da moram,
da se bom tako potrdil pred seboj, ker nosim v sebi sliko,
da sem zelo neuspešen ljubimec, osvajalec...
Grozno.
In vem koliko fantov je obremenjenih s tem.
Včasih sem tako besen na Holywoodske filme, ki prikazujejo razne mačote, ki z lahkoto podirajo
ženske, po katerih se ženske lepijo... So uspešni, z veliko denarja...
Nekaterim nam pa to ne uspeva tako.
Imel sem veliko deklet, s katerimi sem se poljubljal.
Toda ko je prišlo do spolnosti, sem odpovedal.
NIso se mi zdele dovolj privlačne, ali pa nisem čutil nič do njih in nisem tega mogel storiti.
Na en dogodek sem prav ponosen, in ne razumem kako moja punca ni mogla podobno ravnati
v svojih primerih (sem zahteven, a ne, hahahahahaha?):
neka prijateljica je bila precej nora name, ali bolje, izkazovala mi je res veliko pozornosti......
Želel sem si seksa s katerokoli, samo da bi se počutil večvrednega, uspešnejšega,
da bi lahko naredil kljukico.........
Vprašal sem jo prav prijazno, brez siljenja, če bi kdaj poskusila z menoj seksati, tako,
prijateljsko........
Ker mi je zaupala in me imela rada, se je po mojem počutila precej varno, je rekla takoj ja.
Bila je navdušena.
Tudi meni je bila všeč misel, ker sva se res dobro razumela in sem lahko bil zelo iskren do nje.
POtem je prišla k meni na izbran večer......
Dal sem neko glasbo gor, ki je bila meni všeč, njo je pa vse zanimalo, kar se je mene tikalo
(narcisek, ne???????? me kr zmrazi ko se spomnim, da sem v kakem vzorcu podoben očetu)....
Tudi njej je bila zanimiva glasba.
Mislim, da sem bil bolj živčen kot ona.
Z ženskami, s katerimi nisem čutil nobene čustvene povezanosti, zaljubljenosti,
se nisem želel poljubljati.
Mislim, da sem tudi njo prosil, da se ne bi.
Verjamem, da se sliši čudno.
Žal mi je.
Začel sem jo počasi, nežno slačiti.
Zaznal sem njen močan vonj, mogoče neke feromone ali kar koli.....
Bilo je močno, ne v smislu smrdenja.....
Ampak začelo me je odbijati..........
Tudi njene gole kože si nisem več želel.
Zdela se mi je tako nedolžna in čista v svojem bistvu, tako prepuščena,
da nisem mogel nadaljevati.
Nič nisem čutil do nje, in tak seks se mi je zdel brezveze.
Zato sem takrat odnehal, ji rekel, Oprosti, ne morem......
Razumela je.
Mislim, da sva se objela ali nekaj takšnega.............

Največkrat sem imel kakšne seksualne avanturice, vedno brez seksa, kadar sem bil pijan.
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin sob. 24.avg.2013 21.54

Preprosto slutim, če obsojam ali gojim strah ali pa jezo do koga,
recimo do bolezni, si ustvarjam smrtonosno vez.
Slutim, da me avtomatsko veže do teh stvari.
Ne morem biti svoboden.
Ali če hočem nadzirati ali pa omejevati koga, ga poniževati, biti jezen......
se en del mene ves čas ukvarja s tistim človekom.
To me uničuje.

Čutim veselje ob tem, da lahko izbiram,
da imam možnost gledati drugače na spolne bolezni,
na ljudi, ki jih prenašajo ali pridobivajo......
Ni mi treba biti jezen nanje, gojiti nek strah, zamero proti njim.

Lahko noč vsem.
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin čet. 29.avg.2013 18.58

Dvom razjeda:
punca je v nekem strahu, želi da pridem k njej.
Rad bi ji bil ob strani,
hkrati pa mi je tam dolgčas.
Kaj storiti?
Gotovo obstoja kakšna tretja pot.
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin sob. 14.sep.2013 16.36

Ne vem a določena spoved kej pomaga al ne.
Ne vem kdaj se oglaša naša vest, kdaj pa samo občutek krivde.

Pa bi se vseeno spovedal za kako stvar:
Hudo mi je, ker vesčas negiram, zabijam svojega očeta.
Ker ga ne spustim v svoj svet.
Bojim se ga.

Hudo mi je, ker punce nisem poklical, ker sem se bal
spustiti jo v svoj svet, da me ne bi spet prizadela.

Hudo mi je ker si včasih mislim slabo o ljudeh.

Žal mi je za te stvari.

Žal mi je, ker sem pri 10-ih letih ukradel majhen pasek za smuči.
Še danes me je strah kakršen koli prekršek narediti.

Žal mi je, ker sem ukradel nekaj stvari.
Žal mi je, ker sem bil prisoten pri kraji v trgovini in pil potem tisto pijačo.

Žal mi je, ker si mislim slabe stvari o punci.
Še posebej me boli, ker si mislim slabe stvari o njeni mami in jo velikokrat po tiho obsojam in se
je izogibam.

:meditiram:
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin pon. 16.sep.2013 12.08

Precej pomirjen sam s seboj.
Premislil sem veliko stvari, oziroma jih bolj "spustil" skozi sebe.
Veselim se življenja. Malo mi je hudo, ker sem bil kar nekaj časa
malo bolj "na tleh". Sem bil že navajen vsakodnevno doživljati občutke lahkotnosti,
samozavesti in samospoštovanja, ne da bi se tega zelo zavedal.
Najbolj to vidim v odnosu s punco. Če se v sebi počutim fajn, mi nič
ne manjka, nič ne rabim in se stvari rešujejo lepo.
Če sem pa "razrvan" v sebi, pa hlepim po pozornosti, vse me boli,
občutljiv sem na vsak majhen detajl...
Strah me je, da bi jo izgubil........

Vsakodnevno se pobožam, si rečem, rad te imam.
Ker sebe ne bom nikoli izgubil.
Če s seboj nisem pomirjen je vse drugo kaos.

Prebral sem Knjigo zadela me je strela.
Vse življenje me že matra neko občutenje greha, krivde....
In me je po prebrani knjigi spet začel mučiti občutek krivde, greha, ker
je zelo krščansko obarvana knjiga.
To mi pa spodjeda vso samozavest in samospoštovanje.
In ne da bi vedel.
Sem pa potegnil nekaj dobrega iz knjige.
In to je:
da raje iščem napake pri sebi kot pri drugih.
in da se trudim poskrbeti, da bi bilo tudi drugim okoli mene fajn.

Nisem vedel, zakaj se tk slabo počutim ko sta starša tu.
2 meseca doživljanje blaženosti je bilo super.
Zdej pa kr naenkrat občutek utesnjenosti, nesvobode.
In nisem razumel zakaj.
Najbolj sem videl da se mi to dogaja, ko sem se začel fejst
bati punce.
Vem, da mi veliko pomenijo drobne stvari in da si jih izpolnem:
hrana ki jo imam rad, trnutki kdaj vstajam, kaj naredim najprej, da lahko
kričim, da se lahko smejem... zelo naglas....
in to ne morem vpriču staršev, ker ima vsaj oče vedno neke pripombe, kako
to ni v redu, in kako ni kul da se tako obnašam in kaj mi je...
in čez to nekako ne morem prebiti.
ne vem zakaj. zdi se mi da je sebičen,
da hoče da je vse po njegovo.
in mi vedno uničuje moja drobna veselja:
to ni v redu, ono ni v redu.
zakaj se smejiš, nimaš fajn glasu ko poješ, pretiho poješ,
zakaj poješ neke indijske komade....
in v njegovi prisotnosti mi pač ni fajn ustvarjati na glas.
še slike komentira: kaj so zdej take jezne slike.... bla bla......
nekako čutim, da ga moram spoštovati, da ga neham spreminjati, sam js se
pa počutim utesnjeno.
poleg tega, če nad mano visijo občutki krivde, ker nisem ok do njega....
da sem slab sin, čuden, nor,..... kar sem velikokrat slišal............
je potem sploh super........
mislim pa da če se enkrat osvobodim izpod njegovega jarma..... v psihičnem
smislu, se mi bo po vsem življenju to poznalo.......
čutim, da me ne spoštuje.............
sej mogoče tudi js njega ne........
seveda..............
kako naj spoštujem, če me zatira....................

Nekaj sem spoznal:
strah me je bilo, da bi se zaljubil v kakšno drugo žensko kot v svojo.
Zdej sem spoznal, da če je kdaj ob meni ženska, ki se res zanima
zame, ko kaže res močan interes, predvsem zame, ne za mojo lepoto, videz
ali kej drugega......... me je do zdej vedno stisnalo........
zdej sem pa spoznal, da si želim to izkušati in želim si, da bi to sprejemal,
ker mi to poveča občutek lastne vrednosti......... rad si dovolim, da sem komu
všeč, čutim, da je prav............
vreden sem........ naj izkušam kako sem komu všeč, in ne samo kako večini nisem, kako
iščejo napake v meni...... kar sem izkušal itak zadnjih 36 let...............
in ne bom se trudil, da vračam, takoj ko to dobim, kot občutek krivde,
da nisem vreden, da moram hitro vrniti...........
ne, poskušal bom iskusiti in sprejemati,.............
mogoče mi da idejo, kje vse sem vreden, vsake oči vidijo po svoje...............
kar sam ne vidim............................
in da vidim kje vse sebi nisem vreden.............
in da bom vedel, kaj si lahko želim od punce..................

ko so enkrat drugi ljudje govorili o njej, kako modra in mirna in močna se jim zdi,
sem se zavedal, kako malo ji jaz tega dajem.... in da je fajn da oba slišima, kako
jo kdo spoštuje na nekaterih področjih................
mislim, da bi bilo lepo, če bi v njeni prisotnosti slišal od koga, da je lepa..............
mislim, da bi bilo zelo dobro za oba........................................

no, dragi forumovci, imejte se lepo, hvala da lahko pišem................................
lep dan, z ljubeznijo napolnjen
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin sr. 6.nov.2013 22.25

pozdravljen jazsemvredu

bom neki napisal......
trenutno sem spet v neki manjši stiski, pa ne pišem,
da bi mi kdo dal kak odgovor ali kaj.
bol zato pač, da dam iz sebe.
branje na lastno odgovornost.,,,,,,,,,.........

s punco sva se preselila nekam, kjer je več ljudi na kupu in to meni na nek način ne paše preveč.
predvsem ker mi ljudje niso preveč všeč.
pogovarjajo se skos o eko kmetovanju in take zadeve, kar pa meni ni preveč všeč.
punco obožujejo, ker je njej tudi všeč to,
meni se pa vse skup zdi zlagano.
obožujem ljudi, ki včasih pridejo v moje življenje,
in se ob njih res počutim dobro.
ne zaradi besed ali dejanj ali misli......
predvsem zaradi filinga ki ga oddajajo.
punci sem že pred časom rekel, da če bi že moral živeti v skupnosti,
bi rad želel z ljudmi ki imajo razpucano s svojim lajfom.
tu pa ni tako.
njej paše, men pa ne.

in všeč mi je, rad imam misel, da se ona dobro počuti,
verjamem da če se vsaj eden dobro počuti, bo to prineslo dobre rezultate.
ne vem pa kam bi dal sebe.
ne vem še točno.
hiša je ob cesti,
in ljudje lahko prihajajo v hišo kakor se jim zljubi, ker je bila lastnica tako naravnana.
lastnici sem že pred časom povedal, namreč želi si, da bi nekoga imela čez zimo v hiši,
da sem v obdobju ko ne želim preveč ljudi, in je rekla da jih ne bo.
zdej pa en tip prihaja, sej ga bom tut odslovil,
pa baje sosedje velikrat pridejo.............
problem je sam v tem, ker sma včasih bla s punco enotna, da si ne želiva preveč
ljudi, zdej je pa njej kar bol ko ne vseeno.
to mi ni prav.
klinc gleda.

bo že nekak.
se bomo že zvlekli,
ni nobene katastrofe, ni pa fajn.............
mogoč pa napišem še kaj je fajn::::::
nori pogledi so, vidim kilometre daleč na vse strani........
prav zadet sem bil danes, ko sem sedel in gledal.
lahko žagam s super motorko.
toplo je, vse se ogreva na drva.
imam kar nekaj svojega prostora.....

ajde, uživajte forumaši. LOL
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin sob. 14.dec.2013 17.11

Zima boli.
Tema prihaja.
Je to moja?
Morda je čas, da vse pride na dan.
Da tema, ki jo nosim zadiha.

Narava celi rane.
Pozimi sem manj v stiku z njo.
Morda je čas, da se zavem tiste v meni.
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin sob. 21.dec.2013 0.42

Prihajam iz dogodka kjer sem prodal nekaj slik.
super.
hvala vesolju.

toda kdo sem?
kdo je pravzaprav prodajal?
koga so vsi pozdravljali, mu čestitali?
ne razumem tega?
kdo sem jaz?

in prijateljica iz preteklosti je rekla, da sem egoist,
in da se mora punca čuvati, da je ne potegnem na svojo stran,
hahaha, res zabavno.

nerad srečujem ljudi iz preteklosti, ker hočejo starega mene.....
tega pa ni več, in nimam potrebe da ga obujam..................
ti si tist, ki ma probleme, ti si tak in tak.........
bla bla...................

hvala, dovolj...........

bi se pa rad obdal z ljudmi, ki imajo stik s svojimi čustvi-.........
včasih me zmatra zaupanje sebi............
ker............
bla bla...............

lajf je kul..............

daje mi lepe priložnosti, fajn ljudi..........
ljudje me imajo radi... (sicer ne vem točno kaj)...................

lahko noč, forum
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

PrejšnjaNaslednja

Vrni se na Čustva, čustvena zrelost, čustvena inteligenca

Kdo je prisoten

Po forumu brska: (ni prijavljenih) in 1 gost