Pozdravljen, Valdi
To, da gre nekomu slabše ali je neuspešen je meni precej znano, a je na srečo že bolj stvar preteklosti...
Pri meni je bilo to zagotovo posledica tega, da so me starši vedno primerjali z drugimi... vedno sem bil slabši, vedno je šlo za to... Ko sem povedal za ocene v šoli, tudi če ni bilo slabo, je sledilo vprašanje kakšne ocene so dobili drugi in zakaj tudi jaz nisem dobil boljše, itd... primerjav je bilo ogromno...
In poleg ocen so me tudi druge stvari zelo veliko pomenile, v kolikor je šlo drugim slabše, oz. slabo... lahko bi rekel, da je res šlo za pravo zadovoljstvo, ko je komu drugemu šlo slabo...
Morda sem to začel spreminjati v paketu, ko sem se nehal ukvarajati s starši, oz. boljerečeno z zamero, tudi sovraštvom... In sem se začel ukvarjati s seboj... No, prav to je ta glavno..
Pri primerjanju je namreč jasno, da gre za to, da smo odmaknjeni od sebe oz. nase ne gledamo tako da se imamo radi, se podpiramo, razumemo, ampak se kritiziramo.
In te vzorce je potrebno spremeniti... se odločit, da želimo razmišljati in čutiiti prijazno do sebe in do drugih...
Saj si vsi želimo isto... da bi se imeli v redu in bi nam bilo lepo