Ponovno odkrijte sebe!

[kkat]

Pozdravljeni. Stara sem 20 let. Že kot otrok sem bila vedno po značaju bolj mirna in sramežljiva. Ampak v zadnjem letu je moj problem postal hujši. Kakršen koli stik z ljudmi mi predstavlja strah.

Vedno bolj se izogibam vseh - tudi prijateljev, in sem rajši skozi doma. Na začetku me ni motilo biti toliko sama, ampak postajam vedno bolj osamljena. Tudi ko se prisilim, da kam grem imam problem s komuniciranjem in me bolj skrbi kako bom izpadla zato zmrznem in sem tiho. Moje pomanjkanje samozavesti pa pri tem seveda ne pripomore.

Ovira me tudi pri vsakdanjih stvareh in šoli. Naprimer vožnja z avtobusom, telefonski pogovori, obisk kina ali restavracij, ko je potrebno iti v trgovino in kakšnega prodajalca vprašati kaj, že sprehod čez mesto ko je veliko ljudi mi predstavlja velik stres.
Ponavadi imam samo zvišan srčni utrip, jecljam ko govorim in se potim, ampak, ko postane hudo se mi začne vrteti, težko diham in se mi zdi, da bom omedlela.

Vem, da bi bila najboljša rešitev obisk pri psihoterapevtu. Vendar ne vem kako se naj k temu sploh spravim oz. pristopim. Pa tudi sredstev za to ravno nimam :/

Ali mi lahko osebni zdravnik napiše kakšne tablete, ki bi mi pomagale, da vsaj približno normalno funkcioniram v takšnih situacijah??

Hvala že vnaprej,
Lp.

[Nevenka]

Pozdravljena, kkat, težave imaš s strahom pred socialnimi stiki oz. t.i. socialno anksioznostjo. Simptomi tvoje anksioznosti nastopijo takrat, ko si v stikih z drugimi ljudmi. Tu veliko vlogo igra slaba samopodoba oz. kar si slabega misliš o sebi, verjetno, da nisi dovolj dobra, lepa, pametna, zgovorna...., možnosti je zelo veliko. Vzrok vsega pa je pretirana samokritičnost. Ljudje s socialno anksiozostjo so izredno zahtevni in kritični do sebe. Pričakujejo, da se bodo v vseh socialnih situacijah obnesli super oz. tako, kot si predstavljajo, da se bi morali. "Napake", kot so npr., da kdaj kaj neumnega poveš, zardiš, prestrašeno gledaš, si tiho..., so preprosto nedopustne in nesprejemljive. Zaradi teh pritiskov nase počasi ostajajo vedno bolj sami in seveda osamljeni, umik pred "nevarnostjo" pa strah samo še povečuje.

Razmišljaš pravilno, na dolgi rok bi bila učinkovita psihoterapija. Splošni zdravnik ti sicer lahko napiše blage antidepresive, vendar ti bolj priporočam, da ga prosiš za napotnico za psihiatra. Psihiatri se s takimi težavami mnogo več ukvarjajo in ti bodo znali predpisati pravo zdravilo. Ni namreč vsak antidepresiv pravi za tvoje težave. Zdravilo bo tvoje težave ublažilo, da se boš lažje ponovno vključila med ljudi. Kljub temu pa bo čim prej potrebno tudi delo na sebi, zdravila namreč niso trajna rešitev.

Želim ti lep vikend in čim boljše počutje
Nevenka