Pozdravljeni!
Na Vas se obračam, ker ne vem več na koga bi se. Rada bi opisala svojo situacijo.... Pred natanko 5 leti sem se razšla s fantom, od takrat nisem nikogar več spustila zraven. Pogrešam bližino nekoga, ki te ima brezpogojno rad, vendar moje telo ne pusti nikogar zraven. Takoj, ko pomislim, da bi bila z nekom, me tako močno vznemiri, da mi gre na bruhanje. Zato ne hodim na zmenke, ker se bojim, da bo kje bruhala, prav tako pa bi izpadla bedasto pred svojim zmenkerašom. Tudi, ko sem začela s svojim prvim fantom, sem bruhala, ko sem ga videla, tako mocno se moje telo odziva na drazljaje. Vzgojena sem bila v druzini, kjer je bil strogi patriarhat, kjer je oče dajal odločitve brez utemeljitev. In še danes je tako. V planu se imam odseliti, vendar menim, da je trajna škoda na moji psihi že narejena. Ker ima probleme tudi z alkoholom in je včasih agresiven, živim v bedi in strahu. Te moje fobije so tako močne, da sem sicer zelo pametna in sem do sedaj vlagala ves trud v delo, vendar me je strah ohromil in nisem sposobna narediti faksa do konca, ker imam strah pred ljudmi in neuspehom. Bojim se tudi, da bi se mi zmešalo, ker sem pod neprestanim stresom. Najbolj si pa želim fanta, ki bi me imel rad in sem že spoznala nekoga takšnega, vendar si ne upam ven z njim, niti ne bi uživala, ker bi bila tako močno živčna, da bi bruhala.
Prosim svetujte rešitev.... Stara sem pa 22 let.