Ponovno odkrijte sebe!

[zdenka35]

Pozdravljeni,

po dolgem času iskanja sem v lanskem letu dobila službo mojih sanj - začela sem učiti v šoli. Na začetku mi je šlo dobro, imela sem veliko energije in zagona, res mi je bilo fajn tam. Potem pa se je zamenjala ravnateljica, prejšnja je bila prijazna in razumevajoča, ta nova pa je popolnoma nemogoča, skoraj bi lahko rekla malo hudobna in nečloveška. Vsi se je bojimo, ker nas neprestano kritizira. Veliko jih je že pobegnilo in dalo odpoved. Opazila sem, da postajam vedno bolj utrujena. Že v preteklosti sem imela depresijo in se bojim, da bi se mi ponovila. postajam vedno bolj utrujena, včasih pa imam čudne simptome, boli me vrat, glava je kot sod, moti me glasno govorjenje, močna svetloba. Veselim se vsakega vikenda, potem pa tudi takrat ni nič boljše, v bistvu ga prespim. Poskušala sem z avtogenim treningom, saj me malo umiri, ampak je kmalu isto. Tudi apetita nimam več. Kaj se dogaja z mano?

Hvala za odgovor

[Nevenka]

Pozdravljeni,

glede na opis težav, ki jih navajate, bi res lahko šlo za t.i. pregorelost. Kadar močan stres traja dolgo časa, kar pomeni, da smo dolgo časa hiperaktivni in hiperproduktivni, se naše zaloge energije izčrpajo. Ko smo psihično in fizično utrujeni, se pogosto dogaja, da ne moremo spati, nimamo apetita, smo nemirni, razdražljivi, poruši se imunski sistem, pojavijo pa se tudi različne bolečine v telesu. Takrat mnogo težje delamo, vedno več energije porabljamo, vedno slabše se počutimo in naša stalnica postane misel: "Ali bom zmogla?"

To je sigurno znak, da se moramo ustaviti, ker se ob enakem tempu stanje ne bo izboljšalo, temveč se bo poslabševalo. Znaki izgorelosti so sigurno tudi moteč zvok in svetloba, včasih nas popolnoma izčrpa že preprost pogovor ali telefonski klic. Skratka, svetujem vam, da se oglasite pri svoji zdravnici in če je le možno, za nekaj časa ostanete doma. Potrebujete veliko miru, počitka, sproščanja, mogoče nekaj mirnih sprehodov po naravi in tišini. Sami boste začutili, kdaj bo spet čas za malo večje obremenitve, ampak vsekakor po tem, ko boste že precej v redu, obremenitve stopnjujte počasi. Vaše telo potrebuje nekaj razvajanja.

Tako kot se ukvarjate s svojimi otroki (če jih imate), ko zbolijo, se zdaj ukvarjajte s sabo. Počnite stvari, ki vas sproščajo, umirjajo, veliko počivajte, privoščite si dobro hrano z veliko vitamini, čim manj kave in drugih poživil (čeprav se vam zdi, da brez njih ne morete funkcionirati).

To je zdaj prva faza, umirjanje in zdravljenje, naslednja pa je prav gotovo pregled vzorcev mišljenja, vedenja in čutenja, ki so vas do tega stanja pripeljali. Še posebej je navadno problem perfekcionizem in zahtevnost do sebe, ki nas sili, da naredimo vse, kar je potrebno, pa še več, da vsem pomagamo, da smo skratka super pridna mravljica. Taka mravljica navadno ne dohaja svojih zahtev in se slej ko prej utrudi. Pomembno je tudi, da se naučite z ljubečo potrpežljivostjo stati sebi ob strani in ne pritiskate preveč nase, da morate čim prej okrevati. Vsak pritisk namreč simptome še poveča, okrevanje pa upočasni.

Vse dobro vam želim
Nevenka

[stepphiesecret]

Pozdravljeni,

glede na opis težav, ki jih navajate, bi res lahko šlo za t.i. pregorelost. Kadar močan stres traja dolgo časa, kar pomeni, da smo dolgo časa hiperaktivni in hiperproduktivni, se naše zaloge energije izčrpajo. Ko smo psihično in fizično utrujeni, se pogosto dogaja, da ne moremo spati, nimamo apetita, smo nemirni, razdražljivi, poruši se imunski sistem, pojavijo pa se tudi različne bolečine v telesu. Takrat mnogo težje delamo, vedno več energije porabljamo, vedno slabše se počutimo in naša stalnica postane misel: "Ali bom zmogla?"

To je sigurno znak, da se moramo ustaviti, ker se ob enakem tempu stanje ne bo izboljšalo, temveč se bo poslabševalo. Znaki izgorelosti so sigurno tudi moteč zvok in svetloba, včasih nas popolnoma izčrpa že preprost pogovor ali telefonski klic. Skratka, svetujem vam, da se oglasite pri svoji zdravnici in če je le možno, za nekaj časa ostanete doma. Potrebujete veliko miru, počitka, sproščanja, mogoče nekaj mirnih sprehodov po naravi in tišini. Sami boste začutili, kdaj bo spet čas za malo večje obremenitve, ampak vsekakor po tem, ko boste že precej v redu, obremenitve stopnjujte počasi. Vaše telo potrebuje nekaj razvajanja.

Tako kot se ukvarjate s svojimi otroki (če jih imate), ko zbolijo, se zdaj ukvarjajte s sabo. Počnite stvari, ki vas sproščajo, umirjajo, veliko počivajte, privoščite si dobro hrano z veliko vitamini, čim manj kave in drugih poživil (čeprav se vam zdi, da brez njih ne morete funkcionirati).

To je zdaj prva faza, umirjanje in zdravljenje, naslednja pa je prav gotovo pregled vzorcev mišljenja, vedenja in čutenja, ki so vas do tega stanja pripeljali. Še posebej je navadno problem perfekcionizem in zahtevnost do sebe, ki nas sili, da naredimo vse, kar je potrebno, pa še več, da vsem pomagamo, da smo skratka super pridna mravljica. Taka mravljica navadno ne dohaja svojih zahtev in se slej ko prej utrudi. Pomembno je tudi, da se naučite z ljubečo potrpežljivostjo stati sebi ob strani in ne pritiskate preveč nase, da morate čim prej okrevati. Vsak pritisk namreč simptome še poveča, okrevanje pa upočasni.

Vse dobro vam želim
Nevenka

Pozdravljena!

Ja, Nevenka ima prav. Pregorelost je resna stvar. Naše telo in um nista neuničljiva, zato je pomembno, da se ustavimo, ko opazimo prve znake izčrpanosti. Tukaj je povzetek nasvetov, ki jih je Nevenka navedla:

Prepoznaj znake pregorelosti: Nespečnost, izguba apetita, nemir, razdražljivost, oslabljen imunski sistem, bolečine v telesu, preobčutljivost na zvok in svetlobo.
Ustavi se in poišči pomoč: Obišči zdravnico in vzemi si čas za počitek.
Počivaj in se sproščaj: Mirni sprehodi v naravi, tišina, dobra prehrana, dovolj vitaminov in čim manj poživil.
Preglej svoje vzorce mišljenja: Perfekcionizem in pretirana zahtevnost do sebe sta pogosto krivca za pregorelost. Nauči se biti potrpežljiva in prijazna do sebe.
Stopnjuj obremenitve postopoma
stepphiesecret

Prispevkov: 1
Član od: čet. 11.jul.2024 13.44