Spremenila sem svoj pristop in strinjam se z gospo Nevenko, ki je v svojem postu napisala:
Panični napad lahko v trenutku ustavimo, ko ga začnemo na nek način izzivati oz. mu rečemo nekako takole: "No, pa si privošči, naredi z mano, kar hočeš, meni je prav vseeno!
Enostavno in lepo napisano!
S časom, verjetno je to posledica let , sem postala vse bolj pozorna tudi na živila, ki jih vnašam v svoje telo in kakšen je njihov učinek na moje razpoloženje. Nekaj primerov sem opisala v poročilu, ki si ga lahko preberete na tej povezavi http://www.anksioznost.eu
Ne nazadnje je spoznanje, da to ni bolezen in z mano ni prav nič narobe bilo resnično tista iskrica, s katero sem zagnala in vzdrževala voljo in začela živeti bolj kakovostno življenje.
S svojim prispevkom želim vliti malce upanja vsem, ki ste prepričani, da iz takih stanj ni izhoda.
Tehnik, informacij in ljudi, ki so vam pripravljeni pomagati je na pretek, le opogumite se!