Pozdravljeni,
po dolgem času sem spet zašla na vaš forum. Naj povem, da se z anksioznostjo srečujem že dolgo, nekje od 18 leta, torej 24 let pa če dobro pomislim, je bila prisotna že prej. Vmes imam daljša obdobja brez težav, menim, da mi jo je bilo najlaže premagati pri 18 letih, ko nisem imela pojma, kaj mi je. Nekako v tem času sem imela prometno nesrečo in sem težave (zdaj vem, da je šlo za derealizacijo) pripisala pač udarcu v glavo. Rečeno mi je bilo, da se bo stanje popravilo nekje v letu dni in dejansko je bilo tako. Prišlo in minilo. Pred 6 leti se mi je zadeva ponovila-čez noč. Doživela sem hudo tesnobo, ki me je zbudila, posledično sem se bala it spat. Poiskala sem psihiatrinjo, uvedli sva Mirzaten, polovičko, ki je praktično takoj prijel, po 2 letih jemanja sem ga opustila in bila 3 leta brez vsega, odlično sem se počutila.
Potem se je pa začelo v jeseni počasi nabirati, v službi, doma...potem je prišla še korona in jaz sem se konec aprila v službi dobesedno sesula s tako vrtoglavico, kot je v življenju še nisem občutila, seveda so me peljali na urgenco, kjer seveda niso ugotovili nič. Na ORL sem opravila vestibularni test, z ravnotežjem organom ni nič narobe. Ponovno sem poklicala psihiatrinjo, dogovorili sva četrtinko Mirzatena, toliko da mi pomaga spati. Pa je nekak šlo. Po 2 mesecih,na dopustu, ko smo se imeli super, pa se mi je napad šibkosti in vrtoglavice, občutka, da bom padla v nezavest, ponovil, prav tako se mi je ponovil pred kratkim v službi in zdaj me je strah ponovitev.
Torej poznam teorijo, vem, da si hranim strah s strahom, da so vse le moji občutki in nerealen strah, ki si ga povzročam čisto sama, vendar ne zmorem več stalnega pregovarjanja same s seboj. Utrujena sem in počasi se mi zdi da izgubljam boj, da ne bo nikoli boljše, bojim se občutka "padanja skupaj" in bojim se tega, da se mi bo to zgodilo ponovno v službi, kamor trenutno hodim ampak z veliko muko, ker vem da moram, da ne bo vse še slabše.
Čeprav imam že toliko izkušenj in znanja ter zavedanja v čem je finta, se nekak ne morem skulirati in se sprostiti ter pustiti občutkom, da so in minejo.
Zelo sem se razpisala, se opravičujem, prebrala tudi večino odgovorov na forumu in vas prosim še enkrat za potrditev da mine, ko sprejmeš. Strah me je teh občutkov, ki so vmes.
Hvala.