Ponovno odkrijte sebe!

[snip84]

lp,

Sem star 30 let, imam 11 mesečnega sina in punco. Z njo živiva v najemniškem stanovanju in sma žal brez služb oba že 1 leto. Pred 2 mesecoma sem zvečer pred rač. zgubil "fokus" v očeh in me je začela grozno boleti glava. Po teden dni ugibanja kaj bi to lahko bilo in vsemi možnimi pregledi (krv, sladkor, neurolog itd.) sem oz. smo nekako ugotovili da je zadeva psihološka. Ker sem imel hudo vrtoglavico, ki je izginila po zaužitju Lorsilana. Dobil sem tudi napotnico za psihjatra. Psihjater mi je predpisal AD Asentra. Po treh dneh jemanja le teh sem dobil hude strahove zjutraj, hudo razbijanje srca skozi noč itd. Zadevo sem nemudoma prekinil. Prenehal sem tudi jemat Lorsilan. Zadeva se nekako izboljšuje, z raznimi dihalnimi vajami, pozitivnimi mislimi itd. Ampak je zelo hudo zjutraj. Ko se zamotim je veliko boljše in zdi se mi da imam težavo ko sem v stanovanju z otrokom in punco. Kar me pa najbolj skrbi, je pa dejstvo da mi je večkrat v tem času (v času hudih strahov) šinila misel na škodovanje otroku, punci in sebi. Nisem probal karkoli naredit in tudi zelo dvomim da bi bil sposoben. Ampak tista prisilna misel za trenutek me zelo skrbi. Kaj bi to lahko bilo in kak si lahko pomagam brez nekih tablet! Hvala!

[Nevenka]

Pozdravljen, snip84, na našem forumu. Pojavljajo se ti prisilne misli, ki so popolnoma neškodljive ampak nadležne. Navadno se pojavijo v obdobju, ko smo napeti in občutljivi za vse neprijetne dražljaje iz okolice, velikokrat so tudi posledica nemoči in zatrte jeze. Prisilne misli so vedno misli o nečem, kar nam je nesprejemljivo, grozno, zastrašujoče in na kar si drugače še v sanjah ne upamo pomisliti. Bolj kot te misli preganjamo, bolj močne so, še najbolj pomaga, če jih preprosto sprejmemo, in nežno preusmerimo kam drugam. So popolnoma nenevarne, nikoli ne naredimo tega, česar se bojimo, lahko si popolnoma miren v zvezi s tem.

In ravno tako so nenevarni vsi drugi tvoji telesni znaki, so pa resnično nadležni in naporni. Svetujem ti, da se začneš ukvarjati z nečim, kar te veseli, najdeš nove stvari in smisle v življenju, predvsem pa se čim manj opazuješ. Ignoriraj vse simptome in misli, ker ti nič ne morejo in samo začni živeti.

Te pa vabim, da se nam pridružiš na naši brezplačni skupini za pomoč pri depresiji in anksioznosti, ki poteka ob torkih na vsake 14 dni v Ljubljani v Gasilskem domu Brdo. Naslednjič bo točno čez 4 tedne zaradi dopustov, drugače pa najdeš urnik na naši spletni strani pod "aktualno.

Želim ti miren večer
Nevenka

[snip84]

Nevenka, hvala za dobre nasvete. Podobne stvari sem prebiral tudi že po netu. Anksioznost moraš sprejet in "izgine" namesto jo bojevat. Zanima me še le ali naj jamljem Antidepresive (v kolikor niso le placebo efekt) ali ne? in kako je z pomirjevali? imam občutek da mi AD niči ne pomagajo in da lahko samo "sam" kontroliram te stvari. Psihoterapija mogoče?

[Nevenka]

Antidepresivi sicer pomagajo za anksioznost, vsaj v primeru, da ti predpišejo prave, vendar se cel proces zdravljenja lahko podaljša, saj takrat , ko simptomi izginejo, navadno ne naredimo nič v smeri osebnostnih sprememb in še manj na tem, da se jih ne bojimo več. Tako se stvar velikokrat ponovi, ko prenehamo z jemanjem zdravil. Na dolgi rok je veliko bolj učinkovita psihoterapija, vendar je potrebno redno obiskovanje. Pomirjevala so pa najbolj učinkovita v žepu ali torbici, saj na ta način vemo, da jih lahko vzamemo, če bo hudo, in potem se počutimo kar nekako bolj varne.

Lep dan ti želim:-)
Nevenka

[snip84]

Hvala za nasvete. Imam še eno vprašanje. Vedno prebiram da je anksioznost povezana z strahom pred neznanimi izidi dogodkov oz. pred stvarmi ki se zgodijo ali bodo zgodile. Pri meni je stvar taka da se dejansko ne moram spomnit česa bi se lahko bal. Res je da ne vem glede službe itd. ampak me to nekako ne skrbi zavestno preveč, ker vem da bo nekaj v kratkem. Zjutraj se zbudim in imam tesnoben občutek v zgornjem delu trebuha, včasih prebliske kot sem jih omenjal (vsiljive misli). Ta zadeva mine če se zaposlim itd. Danes npr. je sploh ni, je pa zato čuden občutek "vrtoglavice" v glavi in se počutim čisto čudno. Je pa res da sem včeraj spil 3 velike pive. Ima to lahko veze z alkoholom? Znali smo precej popivat v mojih 20ih letih (tedensko po 2-3krat) in se bojim da je bolj tole vzrok (odtegnitveni) kot kaj druga. Saj nisem pil zadnji mesec nič zaradi teh "simptomov". Kot rečeno...začelo se je pa vse skupaj z popačenjem vida po neprespani noči z precej alkohola. Občutek tesnobe je pa prišel komaj pred kakimi 2-3 tedni.

[Nevenka]

Pozdravljen, bom čisto kratka. Ja, občutek anksioznosti in tesnobe velikokrat nastopi po tem, ko zaužijemo preveč alkohola. Še bolj pa je problematično kajenje "trave", ki lahko poleg hude anksioznosti sproži tudi različne oblike depresije in celo psihotično epizodo. Zato ti svetujem, da uživaš alkohol zelo zmerno, še bolje pa je, če za nekaj časa popolnoma prenehaš z njim.

Lep dan:-)
Nevenka

[snip84]

Hvala za odgovor!

Med tem časom, se počutim že skoraj normalno, sem pa na ADjih (50mg). Če kaj pomagajo ali ne, nevem...ker je polemik po internetih veliko. Vem pa da so bili prvi trije tedni grozni. Vse skupaj je bilo še huje. Zdaj je veliko bolje. Spremenil sem precej stvari, od prehrane, športa, mišljenja do nič alkohola. Trave ne kadim. Mislim pa da je največ pripomoglo premagati Strah pred strahom in jemati napade kot nekaj kar bo izginilo in kar ni hudo kot se zdi. Imam še občasne težave z vrtoglavico. Ampak se zdi da zadeva po 4 mesecih počasi upada. Prisilnih misli ni več. Pomirjeval ne rabim več. Raje melisin čaj pijem. Skrbijo me le ADji. Nočem biti celo življenje na tem, po drugi strani pa vem da se jih treba jemat pol leta najmajn in da se jih lahko navadiš?